Poslanec Gibanja Svoboda Martin Premk bi prepovedoval resnico o tem, kako so njegovi vzorniki, komunistični partizani med drugo svetovno vojno Slovenijo spremenili v morišče. Leta 1942 so umorili 27 družin, več kot sto “nepopolnih” družin, povzročili vrsto množičnih pomorov civilistov, s čimer so povzročili močan odpor proti temu zločinstvu.
27. julija 1942 so partizani v Begunjah pri Cerknici na domu umorili prvega člana družine Hiti, Janeza (1920). Njegovega brata Franca (1924) so ugrabili in ga 30. julija vrgli v Mihcovo brezno. Vir: Janko Maček: Umor še ene slovenske učiteljice, Zaveza, štev. 23, 1996; Janko Maček, Komunisti udarijo po Menišiji, Zaveza, štev. 24, 1997, Zaveza, štev. 31, 1998.
28. julija 1942 so partizani ubili tri člane družine Arko iz Prigorice pri Dolenji vasi pri Ribnici: očeta Antona (1875) ter sinova Jožeta (1921) in Franca (roj. leta 1924). Vrgli so jih v brezno Žiglovica. Takrat so v brezno vrgli devet ljudi iz vasi Prigorica: poleg treh Arkovih še Antona Goršeta, Jakoba Hrena, Antona Henigmana, Janeza Kozino, Franca Trdana in Franca Tanka. Vir: Ivo Žajdela, Zasuta usta, Ljubljana 1996, str. 191.
Mihcovo brezno
30. julija 1942 so partizani umorili in vrgli v Mihcovo brezno Terezijo Knap (1892) in njeno hčerko 16-letno Pavlo Knap (1926) iz Dolenjih Otav nad Begunjami pri Cerknici. Vir: Stane Okoliš, Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem, Ljubljana 1996, str. 87; Mirjam Dujo Jurjevčič, Revolucionarno nasilje na širšem cerkniškem območju 1942, Dileme, štev. 1, 2019, str. 81–82; Črne bukve, str. 145; Farne spominske plošče, 1. knjiga, str. 187.
Julija 1942 so partizani ubili brata Pirc iz Malega oz. Velikega Podljubna pri Šmihelu, Martina (1916) in Janeza (1918). Vir: Črne bukve, 153; FSP 1, 119.
Julija 1942 so partizani pri Črnomlju ugrabili brata Hudorovac, Antona in Adolfa, ter ju umorili na Mavrlenu. Vir: Odprti grobovi, 2. del, Buenos Aires 1970, str. 152–156; FSP 2, str. 29.
Julija 1942 so partizani skupaj z umorjenimi Romi iz Kanižarice (21. julija) na območju Mavrlena ubili tudi dva člana družine Bukovec s Tanče Gore, očeta Franca in sina Franca. Vir: Odprti grobovi, 2. del, Buenos Aires 1970, str. 158.
1. avgusta 1942 so partizani ustrelili brata Erjavec iz Stične, najprej Jožeta (1878), nato pa še Franca (1886). Oba sta bila berača. Vir: Ivo Žajdela, Zasuta usta, Ljubljana 1996, str. 201.
Umori staršev
Ponoči 1. avgust 1942 so partizani v Šentjoštu vpričo otrok umorili zakonca Franca (1894) in Ivano Bradeško (1904); Štefancova. Požgali so jim tudi domačijo. Za seboj sta pustila pet mladoletnih otrok. Najstarejši je dokončal prvi razred osnovne šole, najmlajši pa je bil star komaj šest tednov. “Oče je ležal pred hišo z gorečimi hlačami, mama je imela prerezan vrat in udarec v čelo. V naročju je držala sina Alojza, starega šest tednov. Brat in sestra, Pavel in Mici, stara osem in sedem let, sta bežala proti Pilu. Z menoj je bila še tri letna sestra Francka.” Ko so zgodaj zjutraj na kraj groze prišli šentjoški vaški stražarji, so naleteli na pretresljiv prizor. Pred dogorevajočo domačijo sta zraven umorjene mame sedeli štiriletna Rezika in triletna Francka in držali najmlajšega. Vir: Ivo Žajdela, Zasuta usta, Ljubljana 1996, str. 29; (Marta Keršič Kavčič, Prva vaška straža, Šentjošt, 1995, str. 73–74; Jože Maček, Vas na robu polhograjskega hribovja, Zaveza, štev. 17, 1995.
V noči na 2. avgust so partizani v gozdu nad Kajndolom nad Podlipo umorili skupino devetih civilistov z območja Šentjošta. Med njimi sta bila zakonca Jakob (1899) in Marjana Šubic (1913) iz Šentjošta. Zapustila sta štiri majhne otroke, stare od dveh mesecev do petih let. Skupaj z njima so umorili Albino Malavašič (roj. leta 1919), sestro Marjane Šubic.
Vir: Marta Keršič Kavčič, Prva vaška straža, Šentjošt 1995, str. 71–72; Jože Maček, Vas na robu polhograjskega hribovja, Zaveza, 1995, štev. 17, str. 10–11); Janko Maček, Šentjošt brani svoje izročilo, samozaložba, 2005, str. 55–56.
Umor bratov Hren
Partizani so leta 1942 umorili zakonca Pogačnik iz Zgornjega Kašlja pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. 2. avgusta so ugrabili ženo Marijo (1903) in jo umorili pri Podlipoglavu. 7. avgusta so na domu ugrabili še moža Feliksa (1902) in sina Branka. Feliksa so v partizanskem taborišču pri Selu pri Pancah umorili, sin pa je preživel. Vir: Ivo Žajdela, Umor Pogačnikovih, 23. 1. 2003; Beg pred smrtjo, Demokracija, 30. 1. 2003.
V noči na 3. avgust 1942 so zakrinkani terenci v domači hiši na Vrhniki ugrabili tri brate Hren in jih odgnali proti Storževemu griču: Janeza (1911), Slavka (1913) in Francija (1918). Za njihov grob se ni izvedelo (morda je v Rupah pri Žažarju, glej Anton Komotar, Ponovno združeni v tujini, str. 90, Trst 2022). Vir: Pavle Kogej, Vrhnika – poletje 1942, Zaveza, štev. 5, 1992; Ivo Žajdela, Zasuta usta, Ljubljana 1996, str. 213–214.
Uničili so družino Novak
13. avgusta 1942 so partizani v vasici Hudo pri Prečni ugrabili tri člane družine Novak, po domače Krevsove, mater Frančiško ter hčerki Faniko in Silvo, ki je imela komaj 16 let. Odgnali so jih na Brezovo Reber in jih tam umorili. Dva sina so partizani ubili že prej. Sin Albert je bil druga žrtev revolucije v župniji Prečna. Partizani so ga ustrelili pri gostilni Šranga v Mirni Peči. Najstarejšega sina Ludvika so ubili že spomladi 1942 pri Gradišču v šentjernejski dolini.
Oče je umrl zaradi bolezni, ostala sta le še hči Angela, ki je bila že od leta 1934 v Ljubljani, in sin Kristijan (1921), ki je leta 1942 delal na žagi v Bršljinu. Tudi tisti dan, ko so ugrabili mater in sestri, je bil na delu. Zvečer je doma našel le pogorišče, iz katerega se je še kadilo. Odšel je v Ljubljano in nekaj časa stanoval pri sestri. Kasneje je pristopil k domobrancem in maja 1945 odšel na Koroško. Po vojni so ga komunisti ubili, ali v Kočevskem rogu ali na Teharjah. Nobeden od teh šestih članov družine Novak ni napisan na farni spominski plošči v Prečni. Vir: Jože Maček, Vsak odpor zunaj partije je izdaja, Zaveza, štev. 50, str. 27, 2003.
Zločini na Brezovici
17. avgusta 1942 so partizani na domu v kraju Male Vrhe (ali Mevce, štev. 1; vas med Muljavo in Polževim) ugrabili zakonca Hribar; Antona (1899) in Alojzijo (1910). Odgnali so ju ponoči in ju umorili na bližnjih Velikih Vrheh (blizu cerkve sv. Duha na Polževem, v Jakobčevi dolini pri Polževem). Ubita sta zapustila dve hčerki v starosti 6 in 7 let. Izkopali so ju domobranci iz Stične novembra 1943. Pokopali so ju na pokopališču ob cerkvi Janeza Krstnika na Kravjeku. Vir: Slovenski dom, Ali naj res vse to pozabimo in odpustimo?, 8. aprila 1944; Janko Maček, Med dvema pomnikoma pobitih Slovencev, Zaveza, št. 86, str. 65–66; Milan Muhič, Zamolčane žrtve druge svetovne vojne 1941–1956 v župnijah Krka, Šmihel in Zagradec, 1999, str. 54.
17. avgusta 1942 so v taborišču na Ključu partizani ustrelili dva člana družine Novak z Brezovice, brata Janka (1919) in Zdravka (1923). Vinko Sever jim je takrat ušel ter kasneje pokazal grob, tako da so maja 1943 Novakova prekopali. Janko je leto pred smrtjo končal študij nemščine in angleščine na filozofski fakulteti v Ljubljani, Zdravko pa je končal gimnazijo in opravil maturo. Vir: Justin Stanovnik, Brezovica – veliki šmaren 1942, Zaveza, štev. 7, 1992; Ivo Žajdela, Zasuta usta, Ljubljana 1996, str. 215.
Umor potovk Žnidaršič
18. avgusta 1942 so partizani ubili dva člana družine Warun-Sekret z Duplice pri Kamniku: Georga (1870) in Avrelijo (1889). Vir: Zbornik žrtev 2. svetovne vojne v Občini Kamnik, Kamnik 2004, str. 44.
27. avgusta 1942 so partizani na Rakovniku (morda Rudniku, kot navajajo Črne bukve?) v Ljubljani ugrabili dva člana družine Lipovec, učitelja telovadbe Cirila (1917) in njegovo nosečo ženo Hedviko, roj. Peček (1921). Umorili so ju v gozdu pri Orlah s koli in gorjačami. Vir: Črne bukve, str. 124; Damjan Hančič, Revolucionarno nasilje v Ljubljani 1941–1945, Ljubljana 2015, str. 91, 100.
27. avgusta 1942 so partizani blizu cerkve sv. Duha na Polževem (v Jakobčevi dolini) umorili sestri Žnidaršič iz Gorenje vasi pri Stični, Frančiško (stara 71 let) in Julko Žnidaršič (stara 68 let). Bili sta potovki. Izkopali so ju vaški stražarji iz Stične novembra 1942. Umorjeni (zakopani) sta bili na istem mestu, kot 17. avgusta zakonca Hribar. Vir: Slovenski dom, Ali naj res vse to pozabimo in odpustimo?, 8. aprila 1944; Janko Maček, Med dvema pomnikoma pobitih Slovencev, Zaveza, št. 86, str. 65–66.
Umori pri gradu na Krupa
Poleti 1942 (v času žetve) so partizani »obsodili« na smrt zakonca Štiglic s Cerovca pri Semiču, Štefana (1890) in Marijo (1887). Štefan je bil oskrbnik gradu na Krupi. Umorili so ju in vrgli v bližnjo jamo. “Pridružili” so jima še Mici Inkert, služkinjo iz gradu na Krupi. Vir: Janko Maček, Poligoni zločina – Brezova Reber, Zaveza, štev. 46, str. 17–28; FSP 3, str. 59.
Poleti 1942 so partizani v Starem trgu ob Kolpi ubili dva člana družine Koce, Mihaela (1909), brata politika dr. Juraja Koceta. 7. julija 1942 so ubili še njegovo sestro Katarino Perc (roj. Koce, 1903), Stari trg 18, njen mož je bil v Nemčiji. Vir: Janko Maček, Poljanska dolina ob Kolpi, Zaveza, štev. 27, str. 17, 1997.
Umor po grozovitem mučenju
Poleti 1942 so partizani v Žužemberku umorili zakonca Fink, Andreja (1877) in Pavlo (1897), rojeno Valant. Vir: Matija Škerbec, Krivda rdeče fronte, Cleveland, 1954, str. 112.
Pozno poleti 1942 so partizani v Žužemberku umorili zakonca Zaletel, po domače Špel, Franca in Amalijo. Bila sta občinska reveža. Skupaj z njima so umorili tudi poročnika jugoslovanske vojske Štefana Krča, s privzetim imenom Janez Zabret, in Janeza Poreberja iz Soteske, očeta treh majhnih otrok, bil je odličen sodelavec v katoliških prosvetnih organizacijah. Vse štiri so komunisti odvedli na Vinkov Vrh, jih privezali na drevesa in na grozovite načine mučili do smrti. Vir: Matija Škerbec, Krivda rdeče fronte, Cleveland 1954, str. 112.
Morija v Starem trgu
V noči na 3. september 1942 so partizani morili in požigali v Danah, Starem trgu, Vrhniki, Viševku in Pudobu v Loški dolini. Umorili so dvanajst ljudi. V njegovi goreči hiši v Viševku so umorili zakonca Tomšič, Alojza (1885), žena Terezija (1888) je živa zgorela.
V starotrški kaplaniji v njegovi sobi so ustrelili kaplana Franca Kramariča.
Pri Palčičevih v Vrhniki so ugrabili očeta Janeza, sinova Jakoba in Ivana ter njunega svaka Janeza Poroka. Oče jim je na poti pobegnil, ostale tri so odgnali na Otrobovec in jih vrgli v jamo pri Županovem lazu. Ivan se je iz jame rešil in si s tem za eno leto podaljšal življenje. Podobno je bilo z Ivanom Žnidaršičem iz Pudoba, na katerega so tisto noč tudi streljali. Mislili so, da so ga ubili, toda bil je samo ranjen in je kmalu okreval. Po kapitulaciji Italije so spet prišli ponj in tedaj so ga umorili.
Isto noč so v Danah ubili trgovca Karla Žnidaršiča in Alojza Sterleta, v Vrhniki Janeza Poroka in 71-letnega Jerneja Pojeta, več let je bil občinski odbornik in zadružnik, ter Jerneja Matevžiča iz Markovca (Mirjam Dujo Jurjevič, str. 126).
Isti dan so umorili tudi Frančiško Hauptman iz Dan in Katarino Telič iz Starega trga, ki jo je ubil komandant Loškega odreda Bračič.
Vir: Stane Okoliš, Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem, Ljubljana, 1996, str. 145; Mirjam Dujo Jurjevčič, Revolucionarno nasilje na južnem Notranjskem, 1941–1945, Ljubljana 2020, str. 118–121.
Ivo Žajdela