Zapleteni, dolgotrajni n neučinkovitimi postopki prostorskega načrtovanja in gradnje v Sloveniji povzročajo zamude pri investicijah, otežujejo reševanje stanovanjske problematike in zavirajo gospodarski razvoj. “To je pereči problem, ki ga je potrebno urediti,” je jasen poslanec SDS Andrej Kosi, ki je v oddaji Tema dneva spregovoril o SDS-ovem predlogu celovitega pristopa k poenostavitvi in posodobitvi sistema prostorskega načrtovanja, graditve in legalizacije objektov.
V samem uvodu oddaje je poslanec Andrej Kosi pojasnil, da imamo pri nas dokaj zapletene postopke. “Imamo sicer dva zakona, en zakon, ki ureja prostor, in drugi, ki ureja graditve. Čeprav je bilo v zadnjih 25 letih na tem področju sprejetih kar nekaj novih zakonov, tudi novelacije teh zakonov s ciljem, da bi bili ti postopki hitrejši, enostavnejši, se to žal ni zgodilo,” je povedal in dodal, da se še vedno ubadamo z birokracijo, s takšnimi in drugačnimi zahtevami, neenotnimi zahtevami po državi in tako dalje.
Postopki so dolgotrajni
Iz tega razloga se po njegovih besedah dogaja, da občine v nekem doglednem času ne pridejo do novih prostorskih aktov ali njihovih sprememb. Še danes imamo nekatere občine, ki po 18-ih letih še niso uspele pripraviti svojih prostorskih načrtov. Imamo pa tudi občine, ki na spremembo svojih prostorskih načrtov, kjer bi potem določili nova stavbna zemljišča, kjer bi omogočili gradnjo bodisi stanovanjskih objektov, na katere čakajo mladi, bodisi poslovnih objektov in nenazadnje tudi kmetijskih objektov za razširitev kmetijske proizvodnje, čakajo več let. Tudi po deset let in več. “Vse to seveda zavira razvoj, tako na stanovanjskem, gospodarskem in kmetijskem področju. To je nesprejemljivo. Zato je potrebno zakonodajo urediti tako, da bo prijaznejša, da bo omogočila hitrejše postopke, enostavnejše postopke,” je ob tem pristavil.
“Čeprav je aktualna vlada obljubljala reforme na različnih področjih, na tem področju, razen v septembru sprejeta novelacija zakona o urejanju prostora in gradbenega zakona, ni uspela ponuditi kaj več,” je izpostavil in spomnil, da so poslanci SDS že v zakonodajnem postopku opozorili, da predlagane rešitve, ki so vsebovane v noveli, niso ustrezne in ne bodo skrajšale in poenostavile postopkov. “Čeprav so nekatere rešitve boljše, pa ne pridemo do cilja, ki ga že enkrat moramo doseči, da bodo pravila veljala po celotni Sloveniji, tako kot je treba, da bodo investitorji vedeli, približno kako dolgo se čaka na gradbeno dovoljenje, da bodo občine vedele, kolikšen je čas za spremembo prostorskega akta, in da poenostavimo postopke, da se bo lažje prišlo do gradbenih dovoljenj.”
Na vprašanje, koliko časa se po nakupu zemljišča čaka na gradbeno dovoljenje, je Kosi pojasnil, da je to različno. “Imamo težavo, ko investitor želi graditi kakršen koli objekt, se lahko le pri občini in projektantu informira, ali je neka gradnja objekta možna. Občina, ki po zakonodaji sprejema prostorske akte in je edina tista, ki prostorski akt lahko tolmači, lahko reče, da je gradnja možna, projektant pripravi projektno dokumentacijo, vendar se lahko kasneje na upravni enoti, ki izdaja gradbena dovoljenja, zaplete, kajti uradniki za gradbeno dovoljenje si lahko tolmačijo po svoje, torej ne sledijo mnenju, ki ga je izdala občina,” je pojasnil in opozoril, da zaradi neizdaje gradbenega dovoljenja nastanejo stroški, zamakne se časovnica, kar zavlačuje sam postopek. Zato predlagajo 13 priporočil, ki jih bodo podrobneje pojasnili na izredni seji državnega zbora, katere sklic so zahtevali.
Pridobitev mnenj, ki so potrebna za gradnjo, je odvisna od tega, kje in kaj se gradi. “Najprej se zapleta že pri samem prostorskem aktu. Občina ima tako imenovane občinske prostorske načrte ali se na podlagi tega izvaja podrobne prostorske načrte, kjer se išče bolj podrobne rešitve glede prostorskega planiranja. Najprej morajo dobiti smernice od teh, ki izdajo mnenje na prostorski akt. Najbolj se zapleta, ker so mnenja neusklajena med sabo. Pri usklajevanju vseh teh različnih mnenj prihaja do stroge uradniške drže in novih zahtev,” je navedel in dodal, ko končno nastopi samo projektiranje, pa morajo pridobiti mnenja upravljalcev komunalne infrastrukture, torej upravljalce vodovoda, elektrike, telekomunikacij, ceste, varovalce naravnih območij (Zavod za varstvo kulturne dediščine, Direkcije za vode itd). Pojavijo se lahko mnenja, ki niso usklajena, ali mnenja, ki lahko dodajajo nove zahteve, ki jih investitor ne pričakuje, kar pa podaljšuje izvedbo projekta in podaljšuje postopke pridobitve gradbenega dovoljenja.
V SDS šli v oblikovanje priporočil
Pri prostorskem planiranju pa tudi gradbenem dovoljenju se po besedah poslanca lahko vključi javnost, stranski udeleženci, ki lahko podajo zahteve, ki so neustrezne, neutemeljene in ponovno podaljšujejo postopke. Zato predlagajo, da se ta vključi prej, da ob sprejetju prostorskega akta nima tolikšne moči oziroma se lahko vključi le javnost, ki deluje na tem področju.
V SDS predlagajo celovit pristop k poenostavitvi in posodobitvi sistema prostorskega načrtovanja, graditve in legalizacije objektov, ki vključuje naslednje ključne rešitve:
-
pripravo enotnega zakona, ki bo združil prostorsko in gradbeno zakonodajo ter zagotovil večjo preglednost, učinkovitost in poenostavitev postopkov,
-
vzpostavitev enotne digitalne vstopne točke ter digitalizacijo celotnega postopka prostorskega načrtovanja in graditve, z integracijo vseh evidenc – varovanih območij, katastra, prostorskih aktov in zemljiških evidenc,
-
vzpostavitev javno dostopne baze smernic in pogojev v prostorskem informacijskem sistemu, ki bi bila obvezna podlaga pri pripravi državnih in občinskih prostorskih načrtov,
-
uvedbo poenostavljenih postopkov za manjše spremembe prostorskih aktov in za gradnjo enostavnih objektov, eno- in dvostanovanjskih stavb, prizidav, nadzidav ter rekonstrukcij,
-
prenos pristojnosti za tolmačenje skladnosti objektov s prostorskimi akti na občine, kar bi investitorjem omogočilo zanesljivejše in hitrejše pridobivanje informacij o možnosti gradnje,
-
določitev jasnih in enotnih pravil za gradnjo na varovanih območjih ter opredelitev razumnih toleranc pri izvedbi gradbenih del.
Pomembna se jim zdi ureditev področja legalizacij objektov. Predlagajo, da se vzpostavi uradna državna evidenca nelegalnih objektov, določi časovno omejeno obdobje treh let za izvedbo legalizacij ter uvede poenostavljen postopek za objekte, kjer legalizacija ni sporna. Za objekte, ki jih ni mogoče legalizirati, pa naj se določi obvezna odstranitev v roku šestih mesecev.
Po besedah Kosija so bili predlogi podani dobronamerno v sklopu njihove koalicije z volivci. “Prisluhnili smo volivkam in volivcem,” je bil jasen in poudaril pomen naslovitve perečega problema, ki smo mu priča.
Ž. N.