Poslanec SDS Žan Mahnič meni, da notranja ministrica Tatjana Bobnar z odločitvijo o odstopu dela napako. Prepričan je, da tako premierju Robertu Golobu še bolj odpira vrata za politično vmešavanje v policijo, poroča STA. “Odločitev ministrice bo šla v škodo predvsem policiji, saj smo priča politizaciji, kot je še ni bilo,” je še ocenil Mahnič in dodal, da ji glede strokovnosti težko kaj očita.
“S svojim odstopom je predsedniku vlade omogočila, da bo dejansko postavil ministra, potem pa tudi generalnega direktorja policije, ki bo vse njegove želje oziroma zahteve pridno izpolnjeval,” je v današnji izjavi za medije dejal poslanec Žan Mahnič. Ob tem ocenjuje tudi, da se bo ob dejstvu, da sta zdajšnji šef policije Boštjan Lindav in Tatjana Bobnar tandem že vso njuno kariero v policiji, Lindav z nastopom novega ministra težko obdržal na svojem položaju.
Bobnarjeva tokrat sicer ni prvič javno spregovorila o političnem vmešavanju v delo policije. Ob nenapovedanem obisku pooblaščene skupine komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) DZ februarja 2020 na policiji je kot tedanja generalna direktorica policije denimo zavrnila vpogled v informacije, ki se niso nanašale na zakonsko pristojnost Knovsa. Ministrica je po zaostrenih odnosih s premierjem Robertom Golobom v sredo napovedala, da bo podala svojo odstopno izjavo. Pričakovati je, da bo to storila danes pozno popoldne po vrniti iz Bruslja. Med razlogi za svojo odločitev je Bobnarjeva navedla, da premier ni želel potrditi članov njene ekipe. Zavrnil je predlog za imenovanje šefa policije Lindava na to funkcijo s polnim mandatom, povrnitev zaupanja pa naj bi pogojeval tudi z “odpustitvijo določene osebe iz policije”. Golob je od Lindava zahteval poročilo o domnevnih političnih pritiski– ki ga je tudi dobil.
Pod pismo v katerem je @policija_si sporočila,da ni bilo političnih pritiskov je podpisan pomočnik direktorja Ciperle in ne Lindav.Ciperle je bil pred tem direktor uprave v Kopru in se je ob raziskavi trga za nakup policijskega plovila skrival.Pojma ni imel,kaj bi sploh radi.
— Aleš Hojs (@aleshojs) December 8, 2022
Kot že rečeno, Golob je od Lindava zahteval poročilo o domnevnih političnih pritiskih – ki ga je tudi dobil – a mu očitno zapisano ni bilo po godu. Včeraj popoldne je tako prišlo do nekakšnega spina, ko je bilo medijem poslano domnevno dopolnilo Lindava, ki ga je sicer podpisal njegov namestnik Igor Ciperle. Po tem ko je Lindav v poročilu podrobno opisal dogajanje in poudaril, da se “okrnjenost neodvisnosti policije in vpliv politike na njeno delo v praksi kaže predvsem pri zahtevah po kadrovanju določenih oseb na položaje, njihovi razrešitvi z določenih položajev in kadrovanju mimo ustaljenih pravil, brez vednosti predstojnika,” je bilo v “dopolnilu” zapisano, da od nastopa Golobove vlade ni bilo primera, da bi kdor koli od političnih funkcionarjev želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi Policija, ali vplivati nanje. Kdo je naročil oziroma produciral to dopolnilo, zaenkrat še ni znano.
V luči omenjenega poročila je Mahnič kot najbolj resne očitke izpostavlja domnevno zahtevo Goloba po menjavi na čelu Policijske uprave Nova Gorica in da je na več sestankih med dvema državnima organoma, ki so bili sklicani z namenom izpolnitve uredbe vlade, s katero je bilo varovanje predsednika vlade prepuščeno Službi za varovanje predsednika vlade, sodeloval človek, ki v nobenem od navedenih organov ni zaposlen. “Predstavljajte si, da bi se to dogajalo v času vlade Janeza Janše, kakšen vik in krik bi bil, interpelacije, verjetno konstruktivna nezaupnica, ustavna obtožba in tako naprej, tukaj gre za dvojne vatle. Gibanje Svoboda je zmagala na volitvah tudi zaradi tega, ker je govorila o depolitizaciji policije, zdaj pa vidimo, da takšnega brutalnega vmešavanja v policijo v Sloveniji še ni bilo,” je dejal Mahnič.
Urška K. Zupaničič kot papiga ponavlja, da političnih pritiskov na vodenje postopkov v @policija_si ni bilo. Kako lahko to trdi, če pa je PV Golob dokazano zahteval Muženića na čelu #NPU. Verjetno ne zato, da bo samo sedel v pisarni, ampak zato, da mu bo lahko kaj naročal.
— Žan Mahnič (@ZanMahnic) December 9, 2022
Storjeno škodo so nato včeraj nekako reševali določeni mediji, ki so navajali “dodatek” poročila, da političnih pritiskov ni bilo – prav tako je to cel večer ponavljala predsednica državnega zbor Urška Klakočar Zupančič, ki je bila gostja v Tarči in nato še v 24ur Zvečer. Performans jim je sicer nekoliko kvarila Bobnarjeva, ki se je oglasila iz Bruslja in povedala, da ji je Golob kot možnost povrnitve zaupanja ponudil, da se iz Policije odpusti “določeno osebo, ki nima nobene veze ne s protesti ne s kakršnim koli mandatom, pridobljenim v preteklih dveh letih, in ne ker bi obstajali kakršni koli razlogi, da je delal nezakonito.” Ob tem je še pojasnila, da je šlo po njenem mnenju za to, da se je oseba zamerila nekomu iz krogov predsednika vlade. Šlo naj bi za direktorja Uprave za policijske specialnosti, ki je na ta položaj prišel maja 2017, Martina Jazbeca.
Dejstva, da je na sestankih državnih organov prisostvovala oseba, ki tam ni zaposlena, predsednica DZ ni znala pojasniti, češ da te osebe sploh ne pozna. Je pa dodala, da ima tudi sama kdaj koga zraven, ko se pogovarja na sestankih. Če nekdo zraven sestankuje, še ne pomeni, da tudi neformalno sodeluje pri varovanju, je še dodala. Golob je 21. novembra Mahniču javno zatrdil, da Miloš Njegoslav Milović ni imenovan na nobeno funkcijo, še manj pa zaposlen za njegovo varovanje – kar se je v poročilu Lindava izkazalo za neresnično. Milović je po poročanju Tarče sporočil, da nima pogodbenega razmerja z vlado RS – kaj je potemtakem počel na sestankih, ki so potekali tudi na sedežu vlade in zakaj je dajal določena navodila? Milović naj bi bil sicer nekakšen idejni vodja, vodja skupine za varovanje predsednika vlade pa je Robert Kešpert, čigar skupina specialcev je pred leti do streznitve skrivala pijanega kolega, ki je močno pretepel svojo ženo in ji povzročil hude telesne poškodbe. Dnevnik pa poroča tudi, da naj bi imeli v skupini policista, ki je v rizičnih stikih s tujim (ruskim) obveščevalcem.
“To je nedopustno početje, s tovrstnim poseganjem v kompetence se podirajo temelji demokratične strukture oblasti kot take,” je Golobovo početje komentiral akademik in univerzitetni profesor dr. Boštjan M. Turk, ki meni, da je normalno, da si vsak minister izbere svojo ekipo. Gre sicer za neke vrste obračun znotraj družine, Bobnarjeva pa se po odstopu menda seli v kabinet bodoče predsednice Nataše Pirc Musar. “Demokratična struktura oblasti mora biti transparentna in mora imeti jasno vertikalo– ta vertikala pa sedaj izginja,” je še enkrat poudaril Turk in se vprašal, če se lahko v prihodnje zgodi, da bo Golob interveniral tudi v kakšnem sodnem postopku ali pa v kakšni policijski preiskavi. Opozoril je, da se nekaj podobnega že dogaja na Fursu, kjer naj bi lahko sledili davčno problematične, in sicer brez odredbe sodišča. “Davčno problematični so lahko vsi državljani RS,” je opozoril in dejal, da prisostvujemo nekemu umiranju demokracije, kar je strašljivo. Ali bo Golob po vsem tem odstopil? To se seveda ne bo zgodilo – vprašanje pa je, kdaj se mu bo ta aroganca, s katero v politiki ne moreš delovati, povrnila oz. kdaj bo stopil na neko večjo mino. Ko bo stopil na nekaj večjih min, bo ta koalicija začela pokati – saj je skupaj nanešena z vseh vetrov in nima nobenega cilja razen tega, da ravna neracionalno ter je pijana od oblasti in polna same sebe kot še nobena doslej. Gre za zelo strašljiv proces neke razuzdanosti v odnosu do oblasti, ki pa je sveta stvar – strukturo oblasti je seveda treba spoštovati. Odnos med zakonodajno, sodno in izvršno vejo oblasti je pri nas sicer že zdavnaj porušen (o “četrti veji oblasti” niti ne bomo izgubljali besed) in se odloča zgolj iz enega centra – a sedaj je tu še dodaten problem, da se podira tudi znotraj tega, poleg tega pa nimamo nobenih kontrolnih mehanizmov, ki bi to lahko ustavili.
Sara Bertoncelj