Včeraj so poslanske skupine Svoboda, SDS, SD in NSi vložile predlog za posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2). Vprašanje pa očitno precej razdvaja svobodnjake, saj poslanec mag. Miroslav Gregorič sedaj zahteva, da se s priloge za razpis referenduma odstrani njegov podpis. Tako izhaja iz zajema zaslona elektronskega sporočila, ki je prispel v naš nabiralnik.
“To je najmanj pomota. Nihče me ni vprašal, ali podpišem. Prosim, da se moj podpis črta. Pri tem predlogu nisem sodeloval in ga nikakor ne podpiram,” je zapisal v elektronskem sporočilu, ki ga je naslovil na predsednico državnega zbora.
Odločitev strank (med njimi je, pomenljivo, manjkala Levica), je pozdravil nekdanji predsednik uprave NEK Stanislav Rožman, ki je dejal, da ima odločitev strank o skupnem oblikovanju resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in skupnem oblikovanju referendumskega vprašanja o JEK2 “dolgoročno politično težo”. Kot je povedal, “ne gre zgolj za odločanje “o dolgoročnem koriščenju jedrske energije, temveč za izbiro energetskega koncepta, ki Sloveniji zagotavlja zanesljivo oskrbo z električno energijo po vzdržnih cenah, prehod med najbolj razvite države in energetski prehod v ogljično nevtralnost do leta 2050. Gre za koncept “z roko v roki med jedrsko energijo in obnovljivimi viri.”
Razkol v svobodnjakih
Več kot očitno pa poslanska skupina Svoboda pri vprašanju jedrske prihodnosti Slovenije ni povsem enotna. O tem smo že poročali v preteklosti. Gregorčič je v svojih javnih nastopih spominjal na, sicer izjemno redke, jedrske nesreče, kot je bila denimo na Japonskem, v Fukušimi. Podobno mnenje je imela tudi poslanka Tamara Vonta, ki je bila prepričana, da je jedrska energija neodgovorna do lokalne skupnosti. Vonta zaenkrat ne zahteva umika svojega podpisa s priloge predloga za razpis posvetovalnega referenduma.
Gregorčič, sicer nekdanji direktor Uprave RS za jedrsko varnost, je svoje nasprotovanje razpisu posvetovalnega referenduma skušal opravičiti na podlagi nedorečenosti projekta. Spodaj lahko preberete njegovo celotno utemeljitev, ki je sicer podobna utemeljitvi skrajne stranke Levica.
Skrhani odnosi?
V oči pa poleg očitne razkola znotraj stranke svoboda bode tudi način komunikacije med poslancem in predsednico državnega zbora. Ta jo namreč tika tudi v okviru uradne komunikacije, kot je razvidno iz samega začetka elektronskega sporočila.
Ž. K.