Poslanka Anja Bah Žibert glede tega meni, da “je odločitev vlade, da prostore Počitniškega doma Debeli rtič nameni za prosilce za mednarodne zaščite (okvirno za 120 oseb, kot izhaja iz medijev), namesto da bi jih nadalje namenila za Policijo, nerazumna.” Zato predlaga, da se razmisli o spremembi sklepa oziroma načrta, da bodo prostori ponovno namenjeni za oddih in rekreacijo zaposlenih v Policiji.
Odločitev Vlade RS, da prostore Počitniškega doma Debeli rtič nameni za prosilce za mednarodno zaščito, namesto da bi jih še nadalje namenila za policijo, je nerazumna. Poslanka Anja Bah Žibert je zato na ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s Počitniškim domom Debeli rtič.
Leta 2016 je bil Počitniški dom Debeli rtič skupaj z vsemi bungalovi in z restavracijo skladno s Kontingentnim načrtom Republike Slovenije za zagotovitev nastanitve in oskrbe pri povečanem številu prosilcev za mednarodno zaščito ter na podlagi sklepa vlade za namen oskrbe migrantov s pogodbo predan v uporabo Uradu za oskrbo in integracijo migrantov. V medijih je poslanka Slovenske demokratske stranke Anja Bah Žibert zasledila, da omenjeno počitniško naselje sedaj sameva. Gre za območje, ki se razprostira na skupni površini okoli 45 tisoč kvadratnih metrov, od katerih je večji del zemljišč v lasti Občine Ankaran. Na omenjenem zemljišču stojijo nepremičnine, ki so v lasti države in v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve.
Občina Ankaran nasprotuje načrtu, da se na Debelem rtiču namesti migrante
Iz medijev izhaja, da trenutno na objektu ni 24-urnega varovanja, je pa zaposlen vzdrževalec, ki skrbi za vzdrževanje kampa. V zadnjih petih letih ni bilo zaznanega kampiranja na črno, bilo pa je storjenih nekaj kaznivih dejanj (vlomov ali objestnih dejanj), pri čemer je nastalo za približno 6 tisoč evrov škode. Občina Ankaran sicer javno nasprotuje Kontingentnemu načrtu Vlade Republike Slovenije, da se na območju Počitniškega doma Debeli rtič naseli migrante. Omenjeni načrt je bil sprejet enostransko, brez vednosti in sodelovanja z občino.
Odločitev vlade, da prostore počitniškega doma nameni migrantom je nerazumna
Bah Žibertova glede tega meni, da “je odločitev vlade, da prostore Počitniškega doma Debeli rtič nameni za prosilce za mednarodne zaščite (okvirno za 120 oseb, kot izhaja iz medijev), namesto da bi jih nadalje namenila za Policijo, nerazumna.” Zato predlaga, da se razmisli o spremembi sklepa oziroma načrta, da bodo prostori ponovno namenjeni za oddih in rekreacijo zaposlenih v Policiji. Prav tako po njenih pojasnilih ni mogoče zaobiti, da je tudi v Velenju, npr. v Krajevni skupnosti Stara vas, objekt, ki je bil namenjen za bivanje, sedaj namenjen za osebe z mednarodno zaščito, torej gre za integracijsko hišo. Prostori so prazni, pri čemer Slovenija za prazne prostore plačuje nemajhno mesečno najemnino zasebnemu lastniku.
“1. Kako dolgo so že prazni prostori Počitniškega doma Debeli rtič?
2. Kakšni so stroški vzdrževanja vseh prostorov na območju Počitniškega doma Debeli rtič?
3. V kakšnem stanju so prostori, ali je bilo na omenjenem območju zaznati kakšna kazniva dejanja, katera in koliko? Prosim za pregled za obdobje zadnjih 5 let.
4. Ali Ministrstvo za notranje zadeve razmišlja, da bi vse prostore na območju Počitniškega doma Debeli rtič ponovno namenili zaposlenim v Policiji za oddih in rekreacijo?
5. Za koliko objektov na območju Slovenije, ki so namenjeni prosilcem za mednarodno zaščito in osebam, ki jim je bila mednarodna zaščita odobrena, Slovenija plačuje najemnino, za kakšno obdobje in kakšna je višina?
6. Ali se vam ti prostori zdijo primerni z vidika varnosti za mladoletne otroke in lokalne prebivalce?
7. Ali so ti prostori prazni oziroma služijo svojemu namenu? Kako je zagotovljena varnost za mladoletne otroke in lokalne prebivalce na omenjenih območjih?
8. Ali ti prostori služijo svojemu namenu in ali je takšen najem smotrn? in
9. Ali Ministrstvo za notranje zadeve razmišlja, da bi prekinilo najemne pogodbe za omenjene objekte?”
Rok Krajnc