“Zakaj bi bilo prav, da desnosredinska vlada še naprej vodi Slovenijo?” vprašamo vnovično kandidatko za poslanko SDS Evo Irgl. “Zaradi dobrega dela. Smo namreč koalicija dejanskih projektov, kar lahko pokažemo kadarkoli in kjerkoli,” z zadovoljstvom poudari Irglova.
Minuli torek je bil za Ajdovce in Vipavce velik dan. Položili so temeljni kamen za nov dom starejših občanov. Populacije, za katero bi si Eva Irgl, doma prav iz središča Vipave, želela, da jesen življenja preživlja v kar najboljših razmerah. Pa ne samo ona, ki se kot poslanka že leta srčno zavzema za ranljive skupine, tudi sedanja vladna koalicija je na področju oskrbe starejših naredila velik preobrat – omogočila je sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi in graditev domov za starejše po vsej Sloveniji, kar se ni zgodilo skoraj 20 let.
Kaj se je z zagonom tega načrta uresničilo in kakšen pomen ima to za vas in za ajdovsko občino oz. vašo rodno Vipavsko dolino?
Zelo sem vesela, da smo postavili ta temeljni kamen, saj sem si dolgo prizadevala, da bi prišlo do graditve (oz. nadomestne gradnje) doma starejših občanov v Ajdovščini. Že po nekaj mojih obiskih v tej ustanovi in pogovorih z njeno direktorico sem spoznala, da je nov dom nujno potreben, obstoječi namreč ne ustreza več bivalnim smernicam, vzpostavljenim že leta 2006. Na vlado sem vložila pobudo za graditev. Ob tem moram pohvaliti tudi lokalno skupnost, ki je projekt odlično pripravila, da je kasneje uspel na razpisu. Investicija je vredna 12 milijonov evrov in je ta čas največja v občini Ajdovščina. Nanjo sem zelo ponosna, ker vem, da bomo s tem izboljšali kakovost bivanja in življenja starostnikov, za kar se kot poslanka in predsednica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide tudi že ves čas zavzemam.
Slovenija je na področju infrastrukture za oskrbo starejših zelo podhranjena. V času epidemije se je to še posebno pokazalo …
V preteklih 13 letih naša država ni zgradila niti enega tovrstnega objekta, vemo, kako dolge so čakalne vrste za nastanitev v domovih in še druge težave bi lahko našteli. Veliko sem na terenu in kot predsednica odbora za delo sem obiskala kar nekaj domov za starejše občane in drugih oblik institucionalnega varstva po Sloveniji. Čutim namreč, da se je pomembno na lastne oči prepričati, s kakšnimi težavami se spopadajo. In povsod je bilo zaznati dvoje: pomanjkanje prostorskih kapacitet in pomanjkanje specifičnega kadra. Ker se je koalicija tega dobro zavedala, smo že kmalu po prvih težavah zaradi epidemije covida-19 tovrstnim ustanovam namenili dodatnih 26 milijonov evrov za okrepitev specifičnega kadra in sorodnih potreb.
Sprejemanje zakona o dolgotrajni oskrbi v državnem zboru je prineslo več težav. Zakaj?
Ta zakon je bil nujno potreben, s čimer smo se vsi strinjali. Je pa res, da je trajalo neverjetno dolgo, da je končno ugledal luč sveta. Leta prej je država pripravljala različne študije o najprimernejši ureditvi področja dolgotrajne oskrbe, kar je seveda stalo precej denarja. Izdelali so tudi pilotni načrt, kar ocenjujem za pozitivno, saj je pokazal realne potrebe. Poglavitno napako pri sprejemanju zakona o dolgotrajni oskrbi pa vidim v tem, da so bedenje nad tem postopkom prenašali z zdravstvenega ministrstva na ministrstvo za delo in nazaj. Vsekakor gre za enega ključnih zakonov in vesela sem, da smo ga v državnem zboru s to koalicijo končno sprejeli, saj prinaša pomembne rešitve pravzaprav za vse državljane.
Ste predsednica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. S srcem se zavzemate za izboljšanje pravic ranljivejših skupin. Kaj ste lahko na tem področju dosegli in kaj bi si želeli znotraj odbora še doseči?
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je eden najbolj kompleksnih odborov v državnem zboru (DZ), tudi vsebinsko je zelo zahteven. Predvsem pa najbolj vitalno posega v življenje vsakega od nas. Pokriva širok spekter vsebin, od pokojninske zakonodaje do najbolj ranljivih skupin, socialnih vprašanj, trga dela. V zadnjih dveh letih smo na odboru naredili ogromno predvsem na področju poprave krivic za ranljive skupine, zlasti invalide ali slepe in slabovidne. Slednjim nam je uspelo popraviti krivice za nazaj, ki so trajale skoraj 16 let. Ko so zaradi teh krivic protestirali pred DZ, sem jih edina sprejela, prisluhnila njihovim težavam in skušala ugotoviti, zakaj tem ljudem nihče ne pomaga. Ponosna sem, ker nam je na koncu uspelo. Podobno je bilo tudi pri popravi krivice invalidom s statusom študenta. Ti so bili kar nekaj časa primorani v to, da izbirajo med dvema pravicama: pravico do invalidnine in pravico do izobraževanja, čeprav jim je pravica do invalidnine pripadala že po zakonu. Si predstavljate starše, ki želijo, da se njihov otrok izobražuje, vendar niso tako socialno močni, da bi mu to zagotovili? Tudi to krivico smo popravili, v celoti tudi za nazaj. Ministrstvo za delo pod prejšnjimi vladami je težave v glavnem prikrivalo in zelo malo reševalo.
Je bilo vse to težko speljati?
Menim, da se je z mojim načinom vodenja odbora zgodil nekakšen premik – začeli smo odpirati vprašanja in jih reševati ter pisati lepe zgodbe, zaradi česar smo začeli vsi v odboru sodelovati ne glede na to, kateri politiki kdo pripada. Zavzemam se za to, da moramo v odboru graditi predvsem na posluhu za ljudi, jih slišati v njihovih stiskah in tudi dobrih rešitvah. Dotaknili smo se marsikatere problematike in jo uspešno rešili. Družinskim pomočnikom smo zaradi mojega prizadevanja v zakonu o dolgotrajni oskrbi končno uredili njihov status. Dvignili smo zagotovljene pokojnine, upokojencem je bil trikrat izplačan solidarnostni dodatek v višini od 130 do 300 evrov, odvisno od višine pokojnine. Popravili smo krivico in diskriminacijo, ki se je zgodila kmečkim zavarovancem. Ti so namreč vplačevali za širok obseg pravic, ko pa so se upokojili, jim je bil priznan ožji obseg pravic in s tem manjša odmera pokojnine. Več kot 56.000 ljudem smo popravili krivico, da se jim doba dokupa ni priznala, pa čeprav so jo po takrat veljavnih predpisih pošteno plačali. Zvišali smo tudi najnižje invalidske pokojnine, kar smo v stranki SDS v preteklosti že večkrat predlagali, vendar nam ni nikoli uspelo, ker nismo imeli večine. Zdaj smo to uresničili.
Zakaj bi bilo prav, da desnosredinska vlada še naprej vodi Slovenijo?
Zaradi dobrega dela in rezultatov. Doslej smo izpeljali veliko projektov in še jih načrtujemo. Zagotovili smo denar za podhranjene sisteme, več kot dve milijardi evrov za zdravstveni sistem, podprli smo mnoge v njihovih vizijah, tudi na lokalni ravni. Na obiskih po Sloveniji nam župani, tudi tisti, ki ne prihajajo iz desnosredinskih političnih opcij, pravijo, da tako odličnega sodelovanja, tako učinkovite vlade še nismo imeli. S predsednikom vlade so pogovori in dogovori hitro sklenjeni in zadeve se začnejo nemudoma reševati. Menim, da je tak način delovanja tisto, kar razlikuje to vlado od prejšnjih. To je vizija, program, intenzivnost dela in učinkovitost. Tudi v DZ smo kot koalicija naredili ogromno. Zato je letošnja predvolilna kampanja še posebej lepa, ker nas ljudje ustavljajo, se nam zahvaljujejo in dejansko vidijo in vedo, kako je to, ko je vladi mar za ljudi. Žal pa to na drugi strani našim tekmecem jemlje argumente, zato se vse bolj utapljajo v lažnih diskreditacijah, žaljivkah, lažeh in razpihovanju sovraštva kot politični metodi za vnovični prevzem oblasti. Ob naših rezultatih so se končno srečali sami s seboj, s svojo več desetletno aroganco in državniško neučinkovitostjo. Ob tem ne pozabimo na še eno pozitivno stran naše vlade: na intenzivno črpanje evropskega denarja, čemur prejšnje vlade niso bile kos, in na sposobnost našega premierja, da se je v Bruslju uspešno dogovoril za odobritev razpisov, prek katerih lahko vlagamo v lokalna okolja. Samo za vipavsko in ajdovsko občino je tako zagotovljenih približno 70 milijonov evrov za različne projekte.
Kaj je po vašem mnenju med nami razgalila epidemija?
V teh dveh letih smo delovali v zelo zahtevni situaciji in razumem, da so se tudi državljani znašli v mnogih stiskah. Epidemija je bila res velika preizkušnja za vse nas. Taki trenutki bi lahko narod in politiko povezali, drug drugemu bi lahko priznali dobro in koristno delo, ga pohvalili in morda s svojimi predlogi še izboljšali. V točkah, kjer se ne strinjamo, pa bi lahko v teh težkih časih ohranili vsaj medsebojno spoštovanje. Žal tega ni bilo zaznati … Opozicijski politiki, mediji, celo ustavno sodišče so raje rušili naša prizadevanja in s tem dodatno ogrožali in zastrupljali ozračje že tako zahtevnih razmer. Sama kot političarka hodim po drugačni poti, prepričana sem namreč, da politika lahko dejansko najbolje skupaj dela v dobro ljudi. Tako radikalen razkol je nezrel, nekoristen in v resnici zelo škodljiv za razpoloženje in razvoj države.
Zato ste najbrž tudi zasnovali slogan “Delajmo v dobro ljudi” in ga tudi udejanjate.
Če ste pozorni, ne uporabljam besede »delam«, »delamo«, ampak v sloganu nagovarjam vse, da “delajmo” skupaj v dobro ljudi in Slovenije. Ta detajl je pomemben, ker namreč vabi vse, da sodelujemo v graditvi naše domovine, da pri tem čutimo povezanost in svoj prispevek k temu. “Delajmo v dobro ljudi« pomeni, da smo kot skupnost povezani, da se združujemo in da od vsakega povzamemo najboljše, kar lahko ponudi družbi. Uporabljam ga že kar nekaj časa, ni nastal sedaj pred volitvami in ni slogan volilne kampanje, temveč moj obraz delovanja v politiki. Uporabljam pa ga seveda tudi v predvolilni kampanji v različici »Še naprej skupaj delajmo v dobro Vipavske doline in Slovenije”.
Večkrat ste dejali, da v nobenem mandatu, odkar ste v DZ, še ni bilo tako nizke ravni komunikacije. Zakaj, menite, je tako? Kaj bi pomagalo izboljšati kulturo razprav v hramu demokracije?
Ko si na takem položaju, kot smo politiki, je še posebej pomembno, da svoje misli najprej pretehtaš, potem šele izrečeš. Če bi se vsi držali tega preprostega načela, ki se ga držim sama, v nastopih ohranjaj svoje dostojanstvo in dostojanstvo sogovorcev –, menim, da bi bilo vzdušje v parlamentu precej drugačno. Sama sem v razpravah lahko tudi kdaj ostra, zato da jasno izrazim svoje stališče, vendar pri tem nikoli nisem žaljiva in nespoštljiva. So pa med nami nekateri poslanci, ki nekako v osnovi nimajo ponotranjene etike odnosov, nekateri pa so preprosto ugotovili, da se mediji radi napajajo z ekscesi, zato uspešno uporabljajo žaljivke, izbruhe in druge nespodobnosti kot direktno pot v medijski prostor za svojo prepoznavnost. Sama se raje odgovorno posvečam delu in vsebini, pa čeprav osrednjih medijev to dandanes skoraj ne zanima več. Menim, da predvsem zato ne, ker če bi začeli pisati o delu, rezultatih in načrtih, bi se kmalu izkazalo, da njihovi izbranci nimajo in niso ustvarili kaj dosti materiala za takšne objave. Ne pozabimo, da so seje prejšnje vlade trajale med pet in deset minut.
Sprejemanje katerega zakona v DZ je bilo zaradi metanja polen pod noge s strani opozicije najtrši oreh in kako ste se s tem spoprijemali?
Najteže je bilo pri sprejemanju enega ključnih protikoronskih svežnjev ukrepov. Seja je trajala več kot 20 ur, opozicijski člani so delovali po taktiki izčrpavanja, posebno Levica. Spomnili se boste naslovov v medijih, češ da sem bila na robu solz. Res je, a ne zaradi njihovih neprimernih besed in obnašanja, ampak ker sem bila zaskrbljena, da ne bomo pravočasno sprejeli zakonov, s katerimi smo morali pomagali ljudem, gospodarstvu in turizmu. Dan pred sejo sem govorila s predsednikom vlade in mu zagotovila, da bom sejo vodila brez prestanka, dokler bo treba, samo da ujamemo roke in pomoč pravočasno pride do tistih, ki jim je bila namenjena. Ker so tudi sami to vedeli, so načrtno zavlačevali, da bi ob neuspehu prikazali to vlado in koalicijo kot nesposobno. Takšno ravnanje je bilo zame nepojmljivo. Si lahko predstavljate, da so to ljudje, ki so prišli v politiko, da bi delali za dobro ljudi?
Kljub epidemiji covida-19 in nenehnim bombardiranjem opozicije je vaša koalicija odlično delala in to predvsem v dobro državljanov in države, kar vas najbrž navdaja z zadovoljstvom. Ste se v minulih mandatih kdaj kot poslanka počutili podobno? Ali je bilo več razočaranj?
Ves čas, ko sem bila v opoziciji, to je skoraj štiri mandate, sem prav tako ogromno delala. Vodila sem komisijo za človekove pravice in pogumno odpirala mnoge precej težke, a pomembne teme, ki si jih drugi politiki niso upali ali pa se jih niso želeli dotikati. Odpiranje arhivov Službe državne varnosti, vprašanja povojnih pobojev, sovražni govor, nasilje v družbi, družini in nad posameznikom. Ena prvih sem obravnavala tudi občutljivo temo spolnih zlorab mladostnikov in otrok. Vse to so bile teme, okrog katerih so nekateri želeli ohraniti popolno tišino in so z vsemi silami pritisnili, da teh vsebin ne bi postavili pod luč. Tako da pritisk in napadi name niso nič posebnega ne v opoziciji in ne v koaliciji. Imam pač empatijo do krivic, ki je močnejša od strahu. Sprva sem celo menila, da je moja občutljivost slabost. Ampak zdaj vidim, da se mi prav zaradi tega ljudje laže približajo, začutijo, da jih sprejemam, da lahko povedo svoje težave, predvsem takrat, ko se jim zdi, da jim nihče ne prisluhne. Vedno me boste v politiki našli tam, kjer je treba popraviti krivice.
Kako ocenjujete potezo premierja Janeza Janše, da je v podporo Ukrajini obiskal Kijev? Kaj je s tem prinesel k umirjanju vojnih razmer in kaj Sloveniji?
To ni samo izjemna gesta in podpora ukrajinskemu narodu, je tudi zelo pogumno in plemenito dejanje. Je zgled človeka, ki ve, kaj storiti v trenutku, ko je celoten svet na prelomnici. Zato je tako pomembno, kdo nas vodi v takem zahtevnem času, ko so pred nami zelo težke preizkušnje. Predsednik vlade je pokazal, da ima srce pa tudi pozna bolečino naroda, ko je ta napaden. Slovenci smo namreč šli skozi podobno preizkušnjo v času osamosvajanja, ko smo se bojevali za suverenost in samostojnost, bil je glavni strateg tega boja in zagotovo si je takrat močno želel, da bi kdo prišel v Slovenijo in se postavil za nas. Slovenija je s tem obiskom dokazala, da znamo biti, čeprav smo majhni, velik glas v evropskem in svetovnem prostoru. Vsi svetovni mediji so s presežki poročali o tem obisku, predsednika vlade so vabile na pogovor tako rekoč vse največje svetovne medijske hiše. Voditelji velesil pristopajo k njemu in želijo slišati njegovo mnenje in pogled na nastalo situacijo. Slovenci kot narod smo tako prvič dobili zares prepoznaven obraz v svetovni politiki. Zdaj v Kijev odhajajo tudi drugi, najverjetneje bo Kijev obiskal kot luč upanja in vere celo papež. Slovenci smo vedno radi pomagali in bili solidarni. Pri Ukrajini ni nič drugače. Zagotavljamo humanitarno, diplomatsko in vojaško pomoč.
Janša je nedavno dejal, da v Sloveniji vendarle več mladih vstopa v stranko SDS in da ustanavljajo vse več odborov. Kaj vam to dejstvo sporoča?
Politika je v mladih še kako živa in želijo si sodelovati v družbenem okolju. Sama sem prav tako mlada vstopila v politiko, imela sem 27 let in bila takrat najmlajša poslanka. Ko se spominjam svojih začetkov v politiki, vem, kako je biti mlad politik. Učila sem se od kolegov, ki so imeli v politiki dolgoletne izkušnje, rada sem nadomeščala kolege poslance v najrazličnejših odborih in s tem pridobivala politično kilometrino. Politika ni tako enostavna, kot si predstavljajo tisti, ki v njej nikoli niso sodelovali. Nekaj drugega je priti mlad in brez izkušenj v politiko znotraj etablirane stranke, ki ima politično tradicijo, izkušnje in jasen program ter vrednotni sistem, kot pa v politiko vstopiti prek stranke, ki je nastala čez noč. Imamo krasen podmladek stranke, njegov predsednik Dominik Štrakl odlično vodi zanimive projekte, ki vključujejo nove, sveže zamisli. Ni torej nenavadno, da se vedno več mladih vključuje v našo stranko. Stranka SDS nismo samo politiki, ampak še zlasti vsi tisti posamezniki, ki nas podpirajo. Morda to poudarimo premalokrat in ne dovolj naglas. Mladim dajemo veliko priložnosti, da lahko soustvarjajo politiko SDS, saj se zavedamo, da so oni tisti, ki bodo za nami morda vodili Slovenijo.
Če boste še enkrat izvoljeni za poslanko, za kaj si boste še prizadevali?
Država je zdaj v zelo dobri kondiciji. Imamo eno večjih gospodarskih rasti v EU, najnižjo brezposelnost in najvišjo zaposlenost v zgodovini Slovenije. Ugledni britanski tednik The Economist je po uspešnosti spopadanja z gospodarskimi vidiki pandemične krize Slovenijo med 23 izbranimi državami uvrstil na drugo mesto. Na različnih mednarodnih lestvicah smo visoko tudi na področjih vključevanja digitalne tehnologije v podjetja, trajnostnega razvoja, dobre rezultate dosegamo na področju stopnje tveganja revščine in socialne izključenosti, uživamo ugled in zaupanje pri največjih bonitetnih agencijah, smo med najbolj priporočljivimi turističnimi destinacijami, ki jo je vredno obiskati v letu 2022, in še bi lahko naštevali. Vsi ti presežki so se zgodili zato, ker sta ta vlada in koalicija delali izjemno dobro. Če mi bodo volivci znova zaupali, da jih zastopam v državnem zboru, bom še naprej prispevala k ustvarjanju kakovostnega življenjskega okolja, da bomo kot narod bolj enotni, povezani. Slovenija je vendarle naša domovina, naš skupni dom. Zato še naprej skupaj delajmo v njeno dobro.
Biografija
Eva Irgl že vse od takrat, ko je bila prvič izvoljena za poslanko v državnem zboru, gradi politično pot, ki pušča pomembne sledi zlasti na področju varovanja in spoštovanja človekovih pravic, socialnih vprašanj, ranljivih skupin in odprave krivic. Zavzema se za pravičnost in spoštovanje vladavine prava. Kot predsednica komisije za človekove pravice je pomembno pripomogla k odkrivanju in vzpostavljanju odnosa do naše polpretekle zgodovine, ki predstavlja bistvo in bit naroda. Kot predsednica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je popravila mnoge krivice najrazličnejšim skupinam ljudi in poskrbela za pravočasno sprejetje protikoronskih svežnjev pomoči za odpravo posledic epidemije novega koronavirusa na gospodarstvo in prebivalstvo. V svojih razpravah vedno skrbno izbira besede ter na prvo mesto postavlja človekovo integriteto in dostojanstvo. Za njene razprave v DZ je značilno, da so neposredne v argumentih, vendar nikoli žaljive. Eva Irgl je Vipavka, rada se ukvarja s športom, večkrat je že pretekla polmaraton, veliko ji pomeni glasba, zato občasno vzame v roke kitaro in s sestro Lejlo večkrat tudi zapoje. Njeno vodilo je: Bodi danes boljši človek, kot tisti, ki je včeraj šel spat.
Lea Kalc Furlanič