Predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl se je ob obeležitvi dneva človekovih pravic kot gostja udeležila okrogle mize o izzivih varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o mehanizmih nadzora varstva človekovih pravic. Okroglo mizo sta organizirala Urad varuha za človekove pravice in Pravna fakulteta v Ljubljani.
Ker je bila poslanka Eva Irgl kot gostja okrogle mize edina iz zakonodajne veje oblasti, je več besed v svojem nastopu namenila parlamentarnem nadzoru varovanja človekovih pravic, delovanju komisije za človekove pravice, ki jo vodi, spregovorila pa je tudi o sodelovanju komisije z Uradom varuha za človekove pravice.
Poslanka je uvodoma širše predstavila pravni okvir varstva človekovih pravic. Pri tem je izpostavila, da so se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pri nas začele težnje po tem, da bi človekove pravice morale imeti pomembno vlogo, znana je Pisateljska ustava, Majniška deklaracija in nato sprejem Ustave RS.
Vladajoča koalicija ruši ugotovitve o kršitvah človekovih pravic
“Vedno, ko govorim o človekovih pravicah in spoštovanju le teh, kar je bistvo pravne države, da deluje, potem vedno opozorim, da smo izšli iz sistema, ki je grobo kršil človekove pravice in zato je toliko bolj pomembno, kako danes gledamo na človekove pravice, da jih spoštujemo še bolj in da postavimo takšne mehanizme delovanja, da do kršitev ne bi prihajalo,” je dejala poslanka. Ob tem je poudarila, da je na normativni ravni pravni okvir dokaj jasen. Ustavi RS kot najvišjemu pravnemu aktu sledi sodno varstvo človekovih pravic, nato ustavno sodišče, ki odloča o ustavnih pritožbah, pa varuh človekovih pravic, ki je od oblasti neodvisna institucija, ki varuje pravice državljank in državljanov in tudi nadzira državne organe, obstaja pa še parlamentarni nadzor.
“Državni zbor kot institucija bdi nad spoštovanjem in varovanjem človekovih pravic. Pred letom 2004 so to področje v glavnem nadzirali prek odbora za pravosodje in odbora za notranje zadeve, kasneje, leta 2004, ko sem tudi sama nastopila svoj prvi poslanski mandat, pa so te pristojnosti prešle na komisijo, ki jo vodim že kar nekaj let,” je dejala poslanka. Opozorila je, da komisijo za peticije vedno vodi nekdo iz opozicijskih vrst, torej, da je predsednik komisije vedno član opozicijske stranke, največkrat največje, večino na komisiji, ko se odloča o sklepih, pa ima koalicija. “Zanimivo se mi zdi, da je bilo doslej razmerje med koalicijo in opozicijo na komisiji za en glas razlike, s tem mandatom, ko imamo novo oblikovano vlado in parlament, pa so se v koaliciji odločili, da komisija dela dobro in da potrebujejo okrepitve, tako da je razmerje koalicija nasproti opoziciji osem nasproti štiri, če pa bi rekli, da je opozicija poslanske skupine Levice opozicija pod B, pa je to razmerje nagnjeno proti tri. In to se pozna pri našem delu, saj marsikaterega sklepa ne izglasujemo, ker se koalicija pač tako odloči,” je dejala Eva Irgl.
Čedalje več je institucionalne ignorance in arogance
Nato je spregovorila o delu komisije, kjer je povedala, da komisija izjemno veliko pozornosti usmerja v obravnavo vlog oziroma peticij državljank in državljanov. Pri tem je Eva Irgl dejala, da se zgodi tudi to, da kakšna vloga pride na komisijo, nato posameznik ni zadovoljen z odgovorom komisije in pošlje vlogo varuhinji, in ker tudi tam ni zadovoljen z odgovorom, pošlje vlogo nazaj na komisijo. “Vloge državljanov se tudi podvajajo, zato z varuhom skušamo sodelovati, kolikor se le da,” je dejala poslanka Eva Irgl. Dodala je še, da se kot komisija vse prevečkrat, ko rešujejo vloge državljank in državljanov, srečujejo z institucionalno ignoranco ali aroganco, “kar pomeni, da vse prevečkrat tudi po več urgencah ne dobimo odgovora organa.” “Tudi varuhinja v svojih letnih poročilih na to dejstvo opozarja, imenuje pa takšna ravnanja kot brezbrižnost organov,” je povedala poslanka in ob tem poudarila, da se je v zadnjem obdobju, ko tako komisija za peticije kot urad varuha opozarjata na ta problem, to že nekoliko spremenilo ter da danes ni treba več toliko urgenc za pridobitev odgovorov s strani organov.
Državljani se pritožujejo nad delom sodišč
Nato je izpostavila, da komisija največ peticij v zvezi s kršitvami človekovih pravic dobi za področje pravosodja. “Državljani se pritožujejo nad delom sodišč, opozarjajo na dolgotrajne postopke, na konkretne napake na sodiščih, ki se zgodijo, predvsem pa, da nihče za napake v postopkih ne odgovarja. Tudi, ko na komisiji ugotavljamo potek postopka, vidimo, da je v sodnih postopkih resnično veliko napak in čeprav imamo zakonodajo, 188. člen KZ, ki sankcionira takšne napake, ta člen do zdaj še ni bil uporabljen,” je dejala poslanka in dodala, da je problem tudi z zaostanki na drugi stopnji, “kar je tudi posledica kadrovske podhranjenosti.” Poslanka je spomnila, da tudi v primeru založenih oporok nihče ni odgovarjal, četudi je varuhinja ob tem ravnanju poslala pomembno sporočilo v javnost, da je kaj takšnega nesprejemljivo. Eva Irgl je ob tem opozorila tudi na deložacije in izvršbe, do katerih pride na podlagi dolga minimalnih zneskov. Predsednica komisije je še dejala, da statistika kaže, da več kot 70 % ljudi ne zaupa v pravosodni sistem in da je pomembno, da pravna država deluje, zaupanje ljudi v pravosodni sistem pa se povrne.
Vlada ne sledi ugotovitvam o kršitvah človekovih pravic
Nadalje je povedala, da komisija kot matično delovno telo obravnava tudi poročila in priporočila varuha. Teh je veliko, Državni zbor navadno sprejme vsa. “Problem pa je, da izvršilna veja oblasti temu ne sledi oziroma da teh priporočil velikokrat ne udejanja, tako da se priporočila ponavljajo iz leta v leto. Torej: mi, kot komisija, in celoten državni zbor, opravimo svoje delo, varuhinja opravi svoje delo, naprej pa se ne zgodi veliko. V tem vidim izziv: kako izboljšati mehanizme, tudi na vseh treh vejah oblasti, da se bodo tudi priporočila varuha dejansko uresničevala,” je povedala predsednica komisije Eva Irgl in dodala, da “če bomo začeli to uresničevati, bomo zagotovo več prispevali k učinkovitejši pravni državi in spoštovanju človekovih pravic.”
C. Š.