Za Darkom Horvatom, največjim slovenskim pidovskim tajkunom, tesno povezanim z zakonskim parom Pirc Musar, je ostalo 170 milijonov evrov bančnih dolgov, večina jih je šla v breme slovenskih davkoplačevalcev. Hkrati se je prek osebnih računov in s Horvatom povezanih podjetij prelivalo 48,2 milijona dolarjev, je bilo razkrito v dokumentih ameriškega finančnega regulatorja.
Z Darkom Horvatom sta bila zelo povezana zakonca Nataša Pirc Musar in Aleš Musar. V letih 2001 do 2003 sta bila oba zaposlena v Aktivi Group, ki jo je vodil Darko Horvat.
Za Pirc Musarjevo Horvat “finančni genij”
Zdajšnja kandidatka za predsednico države Pirc Musarjeva je leta 2007 v oddaji Tednik na TV Slovenija pidovskega tajkuna Horvata opisovala kot “finančnega genija”. Njegovo bogastvo je preprosto oboževala. Horvat je bil sicer daleč od finančnega genija. Bil je ustanovitelj in dolgoletni predsednik uprave Aktive, v katero so slovenski državljani v prvi polovici devetdesetih let vložili za tristo milijonov evrov lastninskih certifikatov. Za vsakega od njih je v reklamah obljubljal tisoč nemških mark. Nato je za Aktivo ostalo pogorišče, opeharjeni mali delničarji, prazne stečajne mase in 170 milijonov evrov dolga do slovenskih bank.
Horvat je poniknil, domnevno naj bi bil nekje med Švico in Veliko Britanijo, dolgovi pa so ostali slovenskim davkoplačevalcem, pri čemer izstopa tajkunska Factor banka.
Vzporedni mehanizem in Izrael
Faktor banka je bila ustanovljena v zgodnji fazi tranzicije leta 1993, nastala pa je iz nekdanje interne banke Iskra. Banka, ki je nastala kot t. i. greenfield investicija, je bila del mreže, v kateri so se srečali kapitalski, politični in obveščevalni interesi, ki so po navedbah dr. Rada Pezdirja, avtorja knjige Vzporedni mehanizem globoke države, izvirali iz časa socializma. V drugi generaciji lastnikov banke se je pojavil Darko Horvat s svojim pidovskim imperijem Aktiva. Pezdir je v knjigi zapisal, da je povsem verjetna teza, da je Faktor banka nastala zato, da bi omogočala vzporedno bančništvo v Sloveniji. Aktiva je po začetni konsolidaciji, po odkupu sklada od banke SKB, “jezdila” s tem skladom na stari izraelsko-slovenski navezi, ki se je začela leta 1945 na relaciji Edo Brajnik – Shaide Dan. Šlo je za tihotapljenje orožja za osamosvojitev Izraela izpod britanske nadoblasti in vzpostavitev izraelske države ter transport judovskega prebivalstva po koncu 2. svetovne vojne. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je to začelo nadgrajevati v gospodarsko sodelovanje in v tiho diplomacijo ter se še nadaljuje. Izrael je obiskoval tudi Milan Kučan, v nekem trenutku sta se tam znašla skupaj z Darkom Horvatom, verjetno ne po naključju. In posli so stekli.
Vloga Aleša Musarja
Aleš Musar sicer ni bil predmet Pezdirjevega preučevanja, saj je po fuziji Aktive in izraelskega poslovnega holdinga IDB iz Aktive kmalu odšel (s kratko časovno razliko skupaj z Natašo). V oddaji Beremo na Nova24TV je Pezdir pojasnil, da je bila Aktiva privatizacijski sklad (nekdanji PID), naslednji Musarjevi posli pa so bili tudi pidovski certifikatni skladi – tokrat v BiH in Črni gori. “Če kaj, se je pri Aktivi naučil, kako plavati v pidovski privatizaciji,” je dejal Pezdir in pojasnil, da je šlo za preslikavo tega, kar smo imeli v Sloveniji. To se je potem videlo tudi pri skladu Moneta v Črni gori in pri privatizacijskih fondih, ki so se spremenili v investicijske sklade v Bosni – na primer Invest Nova, Privrednik in tako dalje. Vse to je bilo del omrežja, katerega center je bil Musar.
Musarjeva hobotnica po Pezdirjevi oceni ni prav transparentna. Poslovanje je razpršeno po toliko državah, da teče s pomočjo vzvodov, ki se jim reče fiduciarni računi, ali pa v državah s posebnim davčnim tretmajem.
“Niti ne morem trditi, da se ta metoda, kako do lastniških deležev v podjetjih, kaj dosti loči od Aktive, vidijo se namreč najrazličnejše konverzije dolgov, obveznic v delnice, menjave delnic in podobno,” je dejal Pezdir in dodal, da ne drži docela, da Musar po odhodu iz Aktive ni imel nobene povezave z omrežjem Darka Horvata. Ko je Agencija za trgovanje z vrednostnimi papirji Republike Srbske pod drobnogled vzela sklad Invest Nova, je ugotovila, da je leta 2009 potekalo aktivno poslovanje tega sklada, ki ga je upravljal Musar, z nakupi delnic Aktiva naložbe. Tudi Agencija za trgovanje z vrednostnimi papirji v Črni gori je ugotovila podobno. Vse to je tudi javno objavljeno. “V primeru poslovanja sklada Moneta, kjer spet najdemo Musarja, je odločba, iz katere je razvidno, da je imela ZIF Moneta v domeni Musarjevega omrežja garancije pri Faktor banki v letu 2011. To je bilo leto, ko je bila nekdanja Aktiva naložbe, takrat že CG Invest, še vedno drugi največji lastnik Faktor banke, hkrati pa je bil Darko Horvat v nadzornem svetu iste banke. Tudi po odhodu zakoncev Pirc Musar iz Aktive je še vedno obstajalo sodelovanje z omrežjem Darka Horvata,” je dejal Pezdir. Dodal je, da je zanimivo, da so imeli garancije ravno pri Faktor banki, morda prav zato, ker je bil tam lastnik nekdanji poslovni partner (Horvat), ki je bil hkrati tudi v nadzornem svetu.
Dvomi o poslovanju v Bosni
V odločbi, ki jo je izdala Agencija za trgovanje z vrednostnimi papirji Republike Srbske v Banjaluki, so opozorili, da je bilo mimo zakonodaje o upravljanju teh privatizacijskih skladov izvedeno poslovanje med Slovenijo in Bosno, in sicer s strani Aleša Musarja. Odločanje o načinu, kako bosanski sklad vstopa v slovenska podjetja, ni bil transparenten, bil je protipraven z vidika BiH. Ista odločba tudi kaže, da Musar v bosanskem skladu ni razkril, da trguje s povezanimi osebami – gre za primer prodaje obveznic slovenskemu podjetju AG, d. o. o., ki je ena od dveh ključnih osi v Musarjevem omrežju. Bosanska agencija je še eksplicitno opozorila, da je bil Musar v konfliktu interesov, prodajal je samemu sebi in tega ni razkril. Z eno nogo je bil v AG, z drugo pa v Nova Invest v Bosni, transakcije so bile zamegljene. Presenetljivo iz odločbe tudi sledi, da je tudi finančna obveščevalna služba BiH razkrila, da Musar posluje prek fiduciarnega računa v Liechtensteinu. Vse to nakazuje, da dvomov o korektnosti poslovanja Aleša Musarja v Bosni ni malo, druge zadeve pa niso izpričane na tak način, da bi bile dostopne, je še pojasnil Pezdir.
Domnevno nevedna Nataša
“Nekdo, ki je lastnik podjetja, je še vedno odgovoren, argument ‘nisem vedel’ po slovenski zakonodaji ne zadostuje, kar ve vsak pravnik,” je poudaril Pezdir, ko ga je voditelj oddaje Beremo Metod Berlec vprašal, kako komentira izjave Nataše Pirc Musar, da o moževih poslih ne ve ničesar.
Ruska dača in povezave
Pezdir je pojasnil, da podjetje Ruska dača v tem omrežju ni oddvojeno in nepovezano podjetje. Gre za podjetje, ki ima lastniški delež v podjetju Auratus, to pa ima lastniški delež v podjetju STH Ventures, ki pa je eden od dveh centrov celotnega omrežja. V t. i. centru omrežja, podjetju STH Ventures, je lastniško navzoče tudi podjetje S. T. Hammer Limited s sedežem v davčni oazi Jersey. S. T. Hammer Limited obvladujejo Musar s sodelavcema in podjetje AG, d. o. o., ki je bilo privatizirano na enak način, kot se je to dogajalo v Črni gori in BiH.
Na vprašanje, ali podjetje Ruska dača potrebuje naložbo v podjetju Auratus in potem naprej v podjetju STH Ventures, da lahko posluje, je Pezdir odgovoril, da tega ne potrebuje. Nataša Pirc Musar kot solastnica podjetja Ruska dača pa mora seveda vedeti, kje ima podjetje pomemben lastniški delež. Pezdir je poudaril, da prihaja do poslovnih transakcij, iz družbeniške pogodbe za podjetje Auratus je tudi razvidno, da je vanj lastniško vstopila Ruska dača. Za to pa je potrebna privolitev obeh lastnikov, tako Nataše Pirc Musar kot Aleša Musarja. Nadalje je tu še nemško podjetje Aulon, ki ga obvladuje Aleš Musar.
Davki in podjetja v tujini
Pirc Musarjeva v svoj zagovor pogosto pravi, da je vse v najlepšem redu, ker plačujeta davke. Ali plačevanje davkov pomeni, da je upravičena, da ne ve, kaj se dogaja z lastniško strukturo? Od kod sredstva nemškemu podjetju Aulon, ki je glavni lastnik v Ruski dači, in kaj je namen Aulona, zakaj podjetje ni registrirano v Sloveniji? To je le nekaj vprašanj, ki si jih postavlja Pezdir. “Iz javno dostopnih podatkov je bilo podjetje Aulon inkorporirano leta 2016 v Nemčiji na isti dan, kot sta tudi druga dva Musarjeva sodelavca na istem naslovu ustanovila podjetji. Razumem, da je leta 2016 M. M. Alpha Investment prevzel AG, da so bili izplačani črnogorski skladi, s katerimi se je pokrivalo lastništvo Musarja v podjetju AG, da so šli takrat skladi v likvidacijo in da se je iz povezanih podjetij denar preusmeril v podjetje S. T. Hammer,” je Pezdir nanizal zapleteno lastniško strukturo. Avtor knjige Vzporedni mehanizem globoke države se tudi sprašuje, zakaj je potrebna tako zapletena struktura. Kaj je prikrito, da je prevzem podjetja AG potekal iz črnogorskih in bosanskih privatizacijskih skladov. To so stvari, ki so nejasne, bosanski regulatorji pa so ugotovili, da privatizacijski skladi v konkordatu z Alešem Musarjem ne delujejo regularno, je še dodal Pezdir.
2,2 milijona evrov davkoplačevalskega denarja
Nataša Pirc Musar je v predsedniški kampanji poudarjala, da svoje prihodke dosega na trgu s storitvami za fizične osebe. Vendar pa spletna baza Erar dokazuje, da so podjetja v solastništvu ali lastništvu Pirc Musarjeve doslej prejela kar 2,195 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Največ jim je nakazalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Odvetniška pisarna Nataše Pirc Musar in njene kolegice je prejela 1,16 milijona evrov davkoplačevalskih sredstev. Podjetje Info hiša je prejelo 704 tisoč evrov. Podjetje Ruska dača pa je prejelo 331 tisoč evrov, največ od ministrstva za gospodarstvo (195 tisoč evrov). Skupno gre za 2,195 milijona evrov.
Plača in davki Nataše Pirc Musar
Doslej se je tudi razkrilo, da si Nataša Pirc Musar izplačuje nizko plačo, v višini povprečne plače v državi ali tiste, ki je blizu uradniškega položaja »svetovalec«, hkrati pa je dejala, da si preostanek izplačuje prek dividend oziroma iz naslova dobička iz podjetij, ki jih ima v lasti ali solasti. Pri tem je pomembno, da so izplačila dividend bistveno manj obdavčena kot plača, ki jo bremenijo visoki davki in prispevki. Tudi tako Pirc Musarjeva »optimizira« svoje davčno poslovanje.
Povezave z Rusko federacijo
Nataša Pirc Musar tudi rada poudarja, da nikoli ni poslovala z Rusijo. Razkriti podatki kažejo, da je bila novembra 2014 na domačem naslovu Pirc Musarjevih ustanovljena družba DK Plus, d. o. o., katere ustanovitelj je bil Kiril Denisov s takrat stalnim naslovom v mestu Čeljabinsku v Ruski federaciji. Podjetje je bilo registrirano za izvoz in uvoz, glede na državljanstvo ustanovitelja pa naj bi dejavnost potekala z Rusijo. Sedež podjetja je bil tik pred izbrisom prenesen na naslov Iskrine stavbe v Stegnah 27, iz slovenskega poslovnega registra je bilo izbrisano ob koncu leta 2019, kar pomeni, da je delovalo le dobrih pet let. Poslovalo je z izgubo. Zanimivo pri tem je tudi, da je bila le nekaj dni po vpisu podjetja na naslovu Pirc Musarjevih za prokuristko imenovana Victoria Krivolutska, tik pred izbrisom podjetja iz registra pa so jo razrešili s tega mesta. Poslovanje ruskega podjetja zelo spominja na poslovne modele, s katerimi so se mnogi okoriščali v slovenskih tajkunskih zgodbah in v katerih je aktivno sodeloval tudi Aleš Musar. Nekateri opozarjajo tudi na možnost slamnatega podjetja s slamnatimi lastniki, ki po nekem času preprosto izginejo, največkrat z vso poslovno dokumentacijo.
Krivolutska velja tudi za veliko prijateljico in zaupnico Nataše Pirc Musar, ki danes o svoji kratki »ruski avanturi« molči. Da je Victoria Krivolutska res velika zaupnica Nataše Pirc Musar, je nedvoumno izkazano tudi s tem, da se pojavlja praktično v vseh poslovnih in zasebnih zadevah Pirc Musarjeve. Doslej je bilo iz t. i. bowling krogov mogoče slišati zelo veliko informacij glede njunega več kot prijateljskega druženja – tako na treningih kot tekmovanjih. V letu 2018 je Krivolutska na podlagi zasebne listine pridobila tudi 49-odstotni delež v družbi Net pro shop, registriranem na domačem naslovu Pirc Musarjevih v Radomljah. Ob tem pa ni videti, da bi ob vstopu prišlo do vplačila novega kapitala. Direktor podjetja je Aleš Musar, Victoria Krivolutska je prokuristka in 49-odstotna solastnica, 51-odstotni solastnik je podjetje Ruska dača, ki je v solasti Nataše Pirc Musar.
Ruska dača v omrežju ni oddvojeno in nepovezano podjetje
Po besedah ekonomista dr. Rada Pezdirja, ki je bil gost oddaje Beremo, lastnik podjetja še vedno nosi odgovornost – argument “nisem vedel” po slovenski zakonodaji ne zadostuje. “Ruska dača v tem omrežju ni oddvojeno in nepovezano podjetje,” je Pezdir pojasnil lastniško strukturo Pirc Musarjeve hobotnice in med drugim v oddaji tudi dejal, da je finančna obveščevalna služba BiH razkrila, da Aleš Musar posluje prek fiduciarnega računa v Liechtensteinu. Dvomov o korektnosti poslovanja Musarja v Bosni je po Pezdirjevih besedah kar nekaj – žal pa mnoge zadeve niso izpričane na tak način, da bi bile dostopne. Podeželska vila je v solastništvu zakonskega para Pirc Musar od leta 2016. Vila je bila del stečajne mase podjetja GEC.IN Sončne elektrarne, Musar pa je njen lastnik formalno postal prek podjetja Aurud, ki ga je ustanovil nekaj tednov pred tem, obvladoval pa prek nemškega podjetja Aulon Gmbh. Solastnica podjetja je tudi Nataša Pirc Musar.
Policija in tožilstvo “skrbno varujeta podatke o preiskavah in ovadbah” tranzicijskih tajkunov
Horvat je poniknil, domnevno naj bi bil nekje med Švico in Veliko Britanijo, dolgovi pa so ostali slovenskim davkoplačevalcem. Pri tem izstopa tajkunska Factor banka. Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so v začetku marca 2017 opravili več hišnih preiskav pri nekdanjih menedžerjih iz propadlega poslovnega sistema Aktiva. Zoper Horvata naj bi bilo podanih tudi več predlogov za kazenski pregon. Ko smo v teh dneh raziskovali, v kateri fazi so postopki, pa nam s policije niso odgovorili na naša vprašanja. Z Vrhovnega državnega tožilstva pa so sprva od nas želeli pridobiti natančne podatke o Horvatu (datum rojstva, naslov ipd.), nato pa so nam sporočili, da je “podatek o tem, ali se zoper določeno osebo vodi (pred)kazenski postopek, varovan osebni podatek.” Ugotovimo torej lahko, da tako policija kot državno tožilstvo skrbno varujeta tako Horvata kot tudi druge z njim povezane tajkune.
Pod Rusko dačo je pet nivojev
Rado Pezdir: Pod Rusko dačo je pet nivojev. Presenetljivo je, da Nataše Pirc Musar nihče ne vpraša, od kod sredstva nemškemu podjetju Aulon, ki je glavni lastnik Ruske dače, in kaj je namen Aulona. Zakaj mora biti nemško podjetje solastnik Ruske dače, zakaj podjetje ni registrirano v Sloveniji? Glede na nemško bazo podatkov se podjetje Aulon ukvarja z upravljanjem lastniških deležev v podjetjih. Ne vidim pravega smisla. Podjetje Aulon je bilo v Nemčiji ustanovljeno leta 2016 na isti datum, kot sta še druga dva Musarjeva sodelavca ustanovila podjetji na istem naslovu. Leta 2016 je bil prevzet AG, da so bili izplačani črnogorski skladi, s katerimi se je pokrivalo lastništvo Aleša Musarja v podjetju AG. Črnogorski skladi so šli v likvidacijo, denar iz povezanih podjetij je bil preusmerjen v podjetje S. T. Hammer na Jerseyju. Nato sta bili ustanovljeni podjetji Aulon in Ruska dača. Slednje ima podjetje Auratus, to pa ST Venturies, kjer se sreča s podjetjema ST Hammer in AG. Preveč stvari je, ki kažejo na omrežje. “Moje osnovno vprašanje je, kakšna so naključja. Ena operacija prevzema podjetja Agro Gorica, ki se potem preimenuje v AG, se zgodi leta 2016, takrat pride denarni tok na Jersey, v davčno oazo, potem se ustanovi podjetje v Nemčiji, ki vstopi v Rusko dačo in potem gre prek povezanih podjetij do drugega podjetja, ki je lastniško povezano z AG,” je v oddaji Beremo poudaril dr. Rado Pezdir.
Vida Kocjan