Tomaž Lisec, poslanec SDS, je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil novelo zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki omogoča zmanjševanje brezposelnosti mladih in predvideva zmanjšanje bega mladih v tujino.
Poslanec Tomaž Lisec je uvodoma pojasnil, da dualni sistem oziroma vajeništvo, kot ga predstavlja novela zakona, predvideva pridobitev praktičnih znanj. “Zakon vlagamo, ker želimo povezati vzgojno-izobraževalni sistem s potrebami slovenskega gospodarstva in obrtništva.”
“Glede na zadnjo vloženo različico iz junija 2015 spreminjamo okrog 10 % besedila zakona. Prisluhnili smo željam in potrebam obrtnikov in mikro gospodarstvenikov, šol, sindikatov pa tudi pripombam ministrstva,” je pojasnil poslanec SDS.
Potrebe so bile jasno izražene, sprememb z vladne strani pa ni bilo
Poslanska skupina SDS vlaga zakon sedaj, ker se začenja novo šolsko leto in ker že dve leti poslušamo predstavnike vlade o urejanju tega segmenta, čeprav vlada do sedaj ni storila še ničesar. “Poslušamo samo obljube, da bodo to storili. Ker pa je potreben čas, da se stvari uredijo na sistemski ravni in v praktičnem smislu, smo ta zakon vložili dovolj zgodaj, da bi lahko v naslednjih 11 mesecih uredili vse za dobro izvedbo tega zakona,” je dejal poslanec SDS. Ob tem je izpostavil bojazen, da bo vlada v zadnjem trenutku pripravila zakon, ki bo slab, pri tem pa ga bo razglašala za sistemskega.
Potrebe po spremembah vajeniškega sistema izražene tudi v gospodarstvu
Kot drug pomemben dejavnik pa je Lisec omenil mednarodni sejem obrti v Celju. “Včeraj smo poslušali predsednika vlade o tem, kako skušajo spodbujati obrtnike, da bi čim več zaposlovali. Tu je naš konstruktiven predlog, kako vsaj s 1. 9. 2017 resnično pomagati tako obrtnikom kot tudi šolam, da dobimo evropsko primerljiv in sodoben zakon na tem področju. Na drugi strani pa je predsednik OZS Meh potarnal zaradi odnosa vlade do podjetništva in obrti v tem mandatu,” je razloge za vložitev zakona v tem času pojasnil poslanec SDS.
Nadalje je še izjavil, da bo ta zakon ustrezal tudi obrtnikom, saj po šolanju ne bodo dobili nezaposljivih kadrov oz. kadrov, ki teoretičnega znanja ne znajo uporabljati v praksi. Poslanec je pojasnil, da mednarodne analize kažejo, da je vsako leto več potreb po povezovanju izobraževanja in obrti ter da tudi mednarodne izkušnje kažejo, da je tak zakon potreben. “Če želimo imeti dobre mojstre, moramo imeti dobre vajence – in obratno. Toda mojstrov je čedalje manj tudi zaradi neposluha države, da se mojstra ustrezno nagradi.
V našem predlogu zakona nagrajujemo tako mojstre kot tudi vajence,” je povedal poslanec in dodal, da je namen zakona okrepiti sodelovanje med ministrstvom za izobraževanje, za gospodarstvo in za delo s šolami, z zbornicami in delodajalci. Po besedah Tomaža Lisca je poslanska skupina SDS pri pripravi predloga zakona sledila tako interesom sindikatov, delodajalcev in ministrstva, “saj želimo ustrezno razporediti finančna bremena med posamezne deležnike.”
Predlog zakona je pripravljen za postopno implementacijo
Poslanec Lisec je ponovno poudaril, da ne gre za zakon, ki bi bil sprejet čez noč, temveč da bi se sistem tovrstnega poklicnega in strokovnega izobraževanja uvajal postopoma in bi v celoti oziroma 100 % zaživel do leta 2020.
“Naj ministrstvo ne govori samo o problematiki vajeništva, temveč naj z vso resnostjo prebere naš predlog zakona. Verjamemo, da bo, ker je zakon vložen po rednem postopku, tudi dovolj možnosti, da ga naredimo čim bolj operativnega in da odprta vprašanja v nadaljnjih tednih in mesecih uredimo tako, da bo zakon predvsem operativen. Predlog je nastal z namenom, da bi bilo čim manj mladih brezposelnih ter da bi jih čim manj šlo v tujino,” je zaključil Lisec.
A. B.