Več kot 260 je že žrtev uničujočega potresa, ki je prizadel Italijo. Od tega jih je več kot 200 iz slikovitega gorskega mesteca Amatrice, kjer je bilo tudi veliko turistov. Veliko ljudi je ranjenih, nekateri so v kritičnem stanju.
Elisa, ki je zdaj nastanjena v šotoru Rdečega križa pravi: ‘‘Uspelo mi je preživeti, ker sem našla luknjo v zidu in jo povečala. Šla sem ven na streho in potem po strehah hodila, dokler nisem prišla do terase, ki je bila dovolj nizka, da sem skočila.”
Za preživele skrbijo prostovoljci
Pripadniki rdečega križa in civilne zaščite zbirajo hrano, odeje in oblačila za preživele. Na stotine ljudi je prespalo v avtomobilih, zasilnih šotorih ali pri sorodnikih. V veliko pomoč je tudi prostovoljni oddelek italijanske zveze kuharjev. Njen predsednik Roberto Rosati pove: ”To še ni poljska kuhinja, uredili jo bomo jutri. Tako bo hrana bolj dodelana in okusnejša. V takšnih hudih primerih, ko ljudje izgubijo vse, je pomembno, da je hrana okusna.”
Vedno manj upanja
Epicenter potresa je bil prav pri mestecu Amatrice. Močni sunki so tla zatresli nenadoma, brez opozorila. Iz ure v uro imajo reševalci manj upanja, da bodo iz ruševin rešili preživele. Pa vendar podatki iz leta 2009, ko je uničujoč potres prizadel mestece Aquila kažejo, da so zadnjega preživelega iz ruševin izkopali po 72 urah.
Pretreseni Umberto, ki je z družino noč preživel v avtomobilu, se zaveda kakšno srečo ima. ”Pri takšnem uničenju, je čudež, da sva jaz in moja žena, rešila najina otroka.”
Porušena je nova šola, a ostal je zvonik iz 13. stoletja
Posledice potresa so v Italiji spet sprožile žolčne debate o tem, kako je mogoče, da je na najbolj potresno ogroženih območjih le 20 % stavb grajeno protipotresno. Ena od teh naj bi bila tudi šola v Amatriciu, a jo je potres zrušil do tal. Še vedno pa stoji zvonik iz 13. stoletja, ki ga je potres tako stresel, da je iz njega padel zvon in pri tem v bližnji hiši ubil mlajši par in njuna otroka.
Aleksandra Jug