Zagovornik zamejcev, pričevalec zgodovine, pisatelj in mislec Boris Pahor danes praznuje 103. rojstni dan. Ob jubileju bo v Konzorciju predstavil najnovejšo knjigo V imenu dialoga, sestavljeno iz dnevniških zapisov, navedb starejšega datuma, citatov in pisem. Po predstavitvi bo Pahorja na slavnostnem kosilu gostil predsednik vlade Miro Cerar.
Pahor velja za enega najpomembnejših živečih pisateljev v slovenskem jeziku in je tudi najbolj prevajani slovenski avtor. Njegova dela so prevedena v francoščino, nemščino, srbohrvaščino, madžarščino, angleščino,španščino, italijanščino, katalonščino, finščino in esperanto. Na prvem mestu med prevodi je Nekropola, roman o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler- Struthof. Večkrat so ga omenjali kot kandidata za Nobelovo nagrado za književnost. Pahor je deklarirani antifašist in pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Je vztrajni zagovornik nacionalnosti kot primarne socialne identitete.
Pahor je rojen v slovenski družini v Trstu, tedaj v Avstro-Ogrski. Njegov oče Franc se je v mesto preselil iz Kostanjevice na Krasu in je bil zaposlen kot uradnik avstrijske uprave. Leta 1919 ga je nova italijanska oblast odpustila in je moral delati kot ulični prodajalec. Mati Marija Ambrožič je bila iz Male Pristave pri Šentpetru (danes Pivka), rodila pa se je v Materiji. V otroških in mladostniških letih je bil Boris Pahor priča rasti nacionalistične ideologije, ko so fašisti leta 1920 požgali slovenski Narodni dom v Trstu.
Politično preganjan zaradi obsodbe poboja domobrancev
Leta 1975 sta Pahor in Alojz Rebula v Trstu izdala brošuro Edvard Kocbek: pričevalec našega časa z intervjujem s slovenskim pesnikom in mislecem Edvardom Kocbekom, v katerem je obsodil zunajsodni poboj 11.000 na Koroško prebeglih slovenskih domobrancev, ki so jih Britanci vrnili Jugoslaviji. Knjiga je v Jugoslaviji dvignila veliko prahu, Kocbek je bil anatemiziran in izločen iz javnega življenja. Zaliv, ki je knjigo izdal, je bil v Jugoslaviji prepovedan, vstop v državo so za eno leto in potem še za dve leti, vse do leta 1979, prepovedali tudi Pahorju, ki je spet prestopil mejo leta 1981, ko se je udeležil Kocbekovega pogreba. Leta 1989 je Pahor pri Slovenski matici izdal spomine na Kocbeka v knjigi Ta ocean strašnó odprt, s čimer je pripomogel k pesnikovi rehabilitaciji.
Upanje za rešitev krize vidi v dialogu
Pahor je ob bližnjem 103. rojstnem dnevu za STA spregovoril o Evropi v času terorizma in begunske krize. Sam rešitev vidi predvsem v dialogu, ki bo usmerjen k razumu. Upanje je v svetu, ki bo v ospredje postavil človeka in partikularnost na vseh področjih in se uprl vojnam, barbarizmom ter težnjam k prevladi. Med drugim Pahor podpira idejo Stephana Hessla o ustanovitvi etičnega parlamenta: “Če bi se na svetovni ravni v imenu dialoga srečali politični gospodarji, predstavniki različnih veroizpovedi, pisatelji in drugi misleci, bi dialog lahko uspel.”
Svojo najnovejšo knjigo V imenu dialoga v grobem sestavil iz dveh delov. V prvem je objavljen dnevnik, ki je leta 2005 mesec dni izhajal v Delovi Sobotni prilogi, v drugem pa so besedila, ki so nastala od leta 2013 do danes in se zdijo Pahorju zelo pomembna.
M. P.