Proti koncu prejšnjega leta je javnost izvedela, da namerava Ministrstvo za obrambo pod vodstvom Marjana Šarca snemati vojaški resničnosti šov. Za nesojeni medijski projekt, s katerim je hotel promovirati vojaško življenje in poklic, so nameravali nameniti 2 milijona evrov. Projekt bi se predvajal na provladni televizijski hiši POP TV, ki je v ta namen podpisala pismo o nameri. Sporni projekt, ki so ga mnogi razumeli kot kupovanje medijske zvestobe, je nato padel v vodo. Celo serijo korupcijskih tveganj pa je sedaj zaznala tudi Komisija za preprečevanje korupcije.
KPK je pri javnem naročilu zaznala več nepravilnosti, zaradi česar je sedaj zadevo odstopila računskemu sodišču in Državni revizijski komisiji. STA navaja, da je KPK postopek začela sama, prejela pa je tudi prijavo in sklep komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ, naj KPK uvede postopek zaradi suma korupcije in suma kršitve integritete.
KPK, pričakovano, ni uspela potrditi kršenja zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pač pa zaznane nepravilnosti. Del nepravilnosti, ki se nanaša na porabo javnih sredstev bo odslej obravnavalo Računsko sodišče. Morebitna nasprotja interesov, zaradi domnevnih poznanstev med ponudnikom in uradnimi osebami iz Morsa pa Državna revizijska komisija.
“Čeprav je iz preteklih aktivnosti Morsa razvidno, da zamisel o TV-seriji oziroma konkretno javno naročilo ni bilo izdelano na pobudo tretjih oseb, pa bi po oceni KPK Mors lahko v fazi priprave javnega naročila postopal bolj transparentno in sledljivo ter tako celotni predhodni postopek ustrezneje beležil v dokumentih,” so zapisali v KPK.
KPK je zaznala korupcijska tveganja v razpisni dokumentaciji, ki je vsebovala zahteve naročnika, ki odstopajo od zakonskih pogojev, zahtevana dokazila niso bila dovolj jasno opredeljena, merila za ocenjevanje pa so bila presplošna. Korupcijska tveganja pa so se pojavila tudi v zvezi z napovedjo ponovitve javnega naročila. Namreč, v primeru, da naročnik zavrne vse ponudbe, lahko za isti predmet izvede nov postopek javnega naročanja le v primeru, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih so bile ponudbe zavrnjene. Sicer se lahko pojavijo okoliščine, da je naročnik želel favorizirati določenega ponudnika.
KPK je ob tem zaznala tveganje za netransparentnost pri upravljanju javnih zadev in finančnih sredstev. Zaznali so namreč neskladje med naročili produkcije in finančnim načrtom ministrstva za obrambo. Ocena vrednosti projekta je bila neutemeljena, pojasnilo Morsa pa neustrezno.
Visoko korupcijsko tveganje predstavlja tudi razhajanje med tem, kako je vrednost projekta ocenil Mors in vrednostjo projekta po oceni zunanjega izvajalca za izvajanje promocije zaposlovanja v Slovenski vojski iz leta 2020. Za naročilo prav tako ni bila izvedena tržna analiza.
Ozadje
Podrobnost javnega naročila so postala znana javnosti proti koncu lanskega leta. Na razpisu je zmagalo podjetje nekdanjega pripadnika specialne enote Slovenske vojske Luke Zorenča. Podjetje do tistega trenutka ni poslovalo in je bilo očitno kupljeno tik pred razpisom, zelo verjetno z izključnim namenom za prijavo na razpis. Zorenč tudi ni imel ustreznih referenc za izvajanje takšnega projekta. V javnosti so se kmalu za tem pojavila namigovanja, da njegova zmaga na razpisu ne bi bila mogoča brez poznanstev v samem vrhu ministrstva, torej pri ministru Šarcu in njegovem državnem sekretarju Črnčecu, kar pa je Zorenč enoznačno zanikal. “Lahko vam potrdim, da ne Damirja Črnčeca ne Marjana Šarca nisem še nikoli v življenju videl v živo, ne z enim ne z drugim nisem imel nobenega osebnega kontakta,” je zapisal v odgovoru na novinarska vprašanja.
Ž. K.