Evropa mora več tvegati, porabiti več, biti hitrejša in iti v zmanjšanje birokracije, da bi lahko zmagala v novi svetovni oboroževalni tekmi, je za medij Politico izpostavil vrhovni poveljnik Nata.
“Evropa ne more zmagati v prihodnjih oboroženih bojih s pravili, ki si jih je danes sama naložila,” je prepričan admiral Pierre Vandier, vrhovni poveljnik zavezniškega poveljstva za transformacijo Nata (SACT). Slednji je to povedal v svojem prvem intervjuju od prevzema položaja konec septembra.
Evropskim proizvajalcem orožja in agencijam za nabavo po njegovih besedah največjo oviro predstavlja pretirana potreba po izpolnjevanju pravil. “Dokazati je potrebno, da je vse popolno pri (opremi), ki jo boste dobavili čez 15 let, in da ne bo manjkal niti en vijak.”
Francoski admiral upa, da bo prihodnji vrh Nata v Haagu poslal jasno sporočilo EU: “Če želite ostati v oboroževalni tekmi, spremenite svoja pravila.”
Do pripomb s strani Vandierja je prišlo v času, ko se Evropa poskuša ponovno oborožiti v znak odgovora na invazijo ruskega voditelja Vladimirja Putina na Ukrajino. Države članice Evropske unije si prizadevajo povečati proizvodnjo orožja, vendar pri proizvodnji streliva še vedno močno zaostajajo za Rusijo.
Na začetku tega meseca je Léo Péria-Peigné, raziskovalec na pariškem think tanku IFRI, francoski parlament opozoril, da so sedanja pravila in predpisi zasnovani za mir. V enem primeru je bilo denimo potrebno sprednji del oklepnih transporterjev Griffon, ki so jih izdelali pri KNDS France, Thales in Arquus, preoblikovati, ker so bili žarometi previsoki in niso bili v skladu s cestnimi standardi, je dejal.
Orožarski programi prepočasni in premalo prilagodljivi
Množica predpisov odraža širšo evropsko miselnost izogibanja tveganjem, še posebej v primerjavi z ZDA, je dejal Vandier. Orožarski programi so po njegovo prav tako prepočasni in premalo prilagodljivi, pri čemer je izpostavil, da morajo na primer francoske fregate čakati leta na ustrezne posodobitve bojne opreme, medtem ko so ameriške vojne ladje lahko posodobljene na vsakodnevni ravni.
Pomanjkanje hitrosti in prilagodljivosti je “vprašanje psihologije. Mnogi pravijo, da se ne da, da so pravila takšna in pogodbeni pogoji takšni,” je navedel v znak kritike in dodal, da upa, da se bo Evropa kaj naučila od ameriškega pristopa k tehnologiji in inovacijam. “Njihov entuziazem in sposobnost prevzemanja tveganj sta ključna. V Evropi ne prevzemamo tveganj,” je bil jasen admiral francoskih korenin.
Več moramo tvegati
“Glede na obseg tega, kar se dogaja v Aziji, bo Washington potreboval močno evropsko obrambno industrijo,” je dejal in dodal, da je prepričan, da so evropska podjetja lahko veliko več kot “samo podizvajalci” ameriškim podjetjem. “Sem optimističen in imam sporočilo: Čas je, da se zbudimo. Pravzaprav lahko naredimo velike stvari, kar pomeni, da moramo denar dobro uporabiti, več tvegati, poskusiti več stvari,” je povedal jasno.
Vandier je za Politico povedal, da enega glavnih izzivov predstavlja načrtovanje vojaških operacij, ki vse bolj zahteva usklajevanje med različnimi okolji — kopnim, zrakom in morjem, pa tudi vesoljem, kibernetsko in informacijsko sfero. Zato je njegova prednostna naloga za naslednjih nekaj let “ustvariti pogoje za vzpostavitev večokoljskega ukaznega sistema: vse se vrti okoli informacijske tehnologije, sistemov poveljevanja in nadzora ter omrežij v oblaku”.
Opozoril je tudi na trenutne šibke točke, kot so vesolje, informacijska tehnologija in logistika. “Na področju vesolja moramo resnično narediti velik korak naprej. Na splošno smo denar porabljali za majhno število visoko zmogljivih geostacionarnih satelitov z dolgo življenjsko dobo,” je izpostavil Vandier in dodal, da lahko medtem podjetje Elona Muska, SpaceX, s pomočjo ene rakete izstreli serije majhnih satelitov, kar pa tudi vidno zmanjša strošek na satelit.
Drugo področje, ki ga je treba izboljšati, je informacijska tehnologija. “Imeli smo težave z vstopom v oblak,” je priznal. Eden od razlogov je zaskrbljenost zaradi ameriškega zakona Cloud Act, ki daje Washingtonu eksteritorialna pooblastila nad podatki, shranjenimi v tujini pri ameriških podjetjih. “Danes ključno težavo predstavlja oblačna tehnologija, kar pa predstavlja pogoj za množično obdelavo podatkov in umetno inteligenco,” je dejal poveljnik Nata. Tretje področje, ki ga je treba izboljšati, je pomikanje vojakov in opreme po celini, kar je bilo po koncu hladne vojne povsem zanemarjeno.
Ž. N.