Društvo novinarjev Slovenije (DNS), katerega predsednica je Petra Lesjak Tušek, se je odzvalo na predlog spremembe zakona o medijih in poudarilo prepričanje, da bi podelitev nacionalnih frekvenc lokalnim radiem, pomenila manj možnosti za razvoj tematskih programov, ki so namenjeni širšemu občinstvu. “Poleg tega bi lokalni radii z vstopom na nacionalni multipleks dobili nacionalno pokritost, njihova vrednost se bi posledično močno zvišala, postali bi precej bolj zanimivi za nakup. Končni rezultat bo lahko podoben temu, čemur smo bili na slovenskem radijskem trgu že priča; lokalne postaje bi lahko lastniki prodali, nastale pa bi nove nacionalne mreže,” so navedli v prid obstoječih radijskih monopolov. Na to izjavo so se kritično odzvali v Združenju neodvisnih radiev, kjer so prepričani, da s tako izjavo v DNS pozivajo k temu, da se razvoj neodvisnega lokalnega radia zatre.
V Združenju neodvisnih radiev, ki delujejo v okviru Zavoda za razvoj neodvisnega radia in združuje več kot 20 neodvisnih lokalnih radijskih postaj po Sloveniji (komercialnih in s statusom posebnega pomena), se ne strinjajo s pogledom DNS glede digitalizacije lokalnih radijskih postaj, ki se je v svoji izjavi posredno postavilo v bran ohranitvi obstoječih radijskih monopolov. “Izjavo DNS si je mogoče razlagati kot poziv, da je potrebno razvoj neodvisnega lokalnega radia v Sloveniji zatreti. Po njihovem mnenju se lokalnim radiem s statusom posebnega pomena ne bi smelo dopustiti možnosti, da bi lahko z večanjem območja svoje slišnosti, v novo nastajajočem digitalnem omrežju, stopili v naslednji razvojni cikel radijske panoge v Sloveniji. Pri tem DNS posredno skrbi, da bi lahko lokalni radio poslej konkuriral obstoječim radijskim monopolistom,” izpostavljajo v Zavodu za razvoj neodvisnega radia.
Ob tem je potrebno zavedanje, da radijski monopoli lastniško obvladujejo 52, od 74-ih radijskih izdajateljev v privatni lasti, kolikor jih je v Sloveniji. Očitno pa DNS ne skrbi, da neodvisni lokalni radii, v obstoječem stanju, ne morejo preživeti niti naslednjih 5 let. Po besedah Združenja neodvisnih radiev pa ni prvič, da se je DNS javno zavzel za interese nacionalnih komercialnih radijskih mrež v Sloveniji. 15. julija letos so namreč v pripombah na spremembo Novele ZMed-E zapisali, da nasprotuje ukinitvam komercialnih radijskih mrež, saj bi lahko to povzročilo izgubo delovnih mest, kar pa DNS v preteklosti ni motilo. “Ko je v zadnjih 13-ih letih, zaradi povezovanja v komercialne radijske mreže ugasnilo kar 37 lokalnih radijskih postaj in posledično izgubilo zaposlitev več kot tisoč novinarjev in ostalih programskih delavcev, niso niti enkrat stopili v bran svojim stanovskim kolegom, ki so ostali brez služb v trenutku, ko je njihov radio kupila nacionalna komercialna mreža. Te so danes v Sloveniji: Radio 1, Aktual, Center, Veseljak, Rock Radio in Antena.”
Spomnimo. Tranzicijski tajkun Martin Odlazek preko neposrednega lastništva različnih podjetij ter neposrednega lastniškega ali upravljavskega vpliva obvladuje večinski tržni delež v radijski dejavnosti na trgu Republike Slovenije. V osnovi tako slovenski radijski trg obvladuje preko dveh radijskih mrež oziroma medijskih skupin, in sicer Media24 ter Infonet media. Na tak način ima neposredno ali posredno kontrolo nad podjetji, ki imajo v lasti kar 18 radiev, s čimer je pridobil najmanj 60-odstotni delež na trgu, ki je predpogoj za prevladujoč položaj.
Infonet media d.o.o. in Media24 sta skupaj lastnika naslednjih radijskih podjetij: Radio Aktual, Radio Celje, Radio Veseljak, Radio Salomon, Radio Krka, Radio Ptuj, Radio Aktual Kum, Koroški radio, Radio 1, Radio 3, Radio Antena, Radio Belvi, Radio Kranj, Radio Maksi, Radio pro 1, Radio Robin, Radio Triglav ter Radio Urban
Medijski monopoli ubijajo pluralnost
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je ta teden zaključila s prvim nadzorom nad izvajanjem matičnih lokalnih programov povezanih radijskih postaj v eni izmed nacionalnih komercialnih radijskih mrež. Opozarjajo in dodajajo, da so ugotovili cel kup nepravilnosti in evidentno izigravanje medijske zakonodaje v zadnjih 13-ih letih. “Bojazen DNS, da bi po pridobitvi nacionalne DAB+ radijske pokritosti postale lokalne radijske postaje zanimive za nakup in vstop novih izdajateljev in nove konkurence na slovenski medijski trg kaže na popolno nepoznavanje razmer in potencialov na slovenskem radijskem trgu.” Ker je radijski trg tako izrazito monopoliziran, ni interesa za vstop novih investitorjev. Jasno je, da to seveda ni dobro za državljane, namreč konkurenca je tista, ki je v korist državljanov, da imajo ti dostop do bolj kvalitetnih vsebin. V Združenju neodvisnih radiev poudarjajo, da medijski monopoli ubijajo pluralnost, zato so kot taki v veliko škodo demokraciji..
“Namigovanje DNS, da bi podelitev nacionalnih digitalnih frekvenc lokalnim radiem posledično pomenilo manj možnosti za razvoj tematskih radijskih programov, je potrebno pogledati iz zornega kota, kdo so v resnici zainteresirani izdajatelji tematskih radijskih programov v Sloveniji,” opozarjajo in dodajajo, “Interes za tematske radijske programe so doslej pokazali zgolj obstoječi radijski monopolisti, ki so v tem letu v razvid medijev priglasili kar 61 novih tematskih radijskih programov za katere je značilno, da bodo vsi po vrsti predvajali izključno tematsko glasbo, brez novic, izobraževalnih, kulturno umetniških in ostalih koristnih vsebin za državljane,” so izpostavili kritično in ob tem povprašali DNS, kako so lahko takšni tematski programi v večjem interesu javnosti, kot dejstvo, da si lahko neodvisne lokalne radijske postaje s statusom posebnega pomena, s pridobitvijo večje slišnosti, omogočijo nadaljnje preživetje in neodvisnost?
Nujna je regulacija
Dejstvo je, da je slovenska radijska panoga monopolizirana in s tem tudi nekonkurenčna, zato je nujna njena regulacija. Kljub temu, da mnogi krivdo za obstoječe stanje prelagajo le na Ministrstvo za kulturo je dejstvo, da je krivda tudi na strani nacionalnega regulatorja AKOS-a, ki ni skrbel za regulacijo komercialnih radijskih mrež potem, ko je prišel do spoznanja, da te že od samega začetka ne izpolnjujejo pogojev glede obvezne priprave lokalnih matičnih programov (vsebin). “To je sedaj ugotovil tudi v uradnem nadzoru programskih vsebin! S tovrstnim izkoriščanjem zakonodaje so si komercialne radijske mreže tekom let ustvarile več deset milijonske prihranke/dobičke, in posledično monopolne položaje, s katerimi danes izsiljujejo in uničujejo preostale neodvisne lokalne radijske postaje in jih silijo, da se jim prodajo.“
V zaključku izjave za javnost v združenju poudarjajo, da ima seveda DNS pravico do izražanja lastnega stališča do digitalizacije lokalnega radia, a si vendarle želijo, da se DNS kot reprezentativna novinarska organizacija, ne bi postavljala s svojimi stališči zgolj na eno stran in bi se zavzela predvsem za zdravo konkurenco in za poštene pogoje poslovanja za vse medije v Sloveniji. Le to bo namreč prineslo Sloveniji več pluralnosti in več demokracije. “Kar pa se digitalizacije lokalnih radiev tiče pa DNS prosimo, da dopusti, da se okoli interesa za DAB+ frekvenco odločajo radii sami oz. njihovi lastniki,” poudarjajo.
Stališče Društva novinarjev Slovenije glede ohranitve obstoječih monopolov niti ne čudi toliko glede na to, da ti vseskozi aktivno sodelujejo pri kritikah, kako naj bi se v Sloveniji soočali s pritiski nad mediji, čeprav le ti vseskozi trosijo kupe laži. Pod vplivom levičarjev in DNS tako neresnice širijo tudi nekatera mednarodna združenja in celo Svet Evrope. Ko so leve vlade ogrožale svobodo, seveda vse tiho je bilo. Spomnimo se na primer fotografa Janija Božiča, na katerega se je Alenka Bratušek spravila z vsemi silami takoj, ko je nastopila mandat predsednice vlade. Prav tako pa niso zmogli izreči kritike na račun napada na našega snemalca, ki ga je bil ta deležen tekom snemanja neprijavljenih protivladnih protestov, ki so ogrožali javno zdravje. Prav bi bilo, da bi se kdaj ozrli tudi na drugo stran in premisli, kaj je na drugem bregu. Če za to obstaja seveda interes?
Nina Žoher