Iz Društva za teorijo in kulturo hendikepa so na predsednico Slovenije Natašo Pirc Musar, predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič in na ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon naslovili pismo s pozivom, naj ob prihajajočem mednarodnem prazniku žensk, ki bo 8. marca, jasno zavzamejo stališče in obsodijo grozljiva, brutalna ter nedopustna ravnanja Islamske republike Irana.
Zavračanje nošenja obveznega pokrivala, boj proti moralni policiji in spolni diskriminaciji so postali gonilna sila širšega gibanja, ki se bori proti tiraniji, gospodarski krizi, korupciji ter zatiranju manjšin. V protestih sodelujejo šolarke, mlade in odrasle ženske, pa tudi veliko moških, ki so se zoperstavili režimu. Način razmišljanja in dejanja, ki zatirajo svobodo misli, govora, izražanja, smeha, petja in veselja, prepovedujejo ličenje, lasten slog oblačenja ali oblikovanja pričeske, nikakor ne morem poimenovati kultura. Ne gre za “drugačno kulturo”, gre za zanikanje kulture v svojem temeljnem bistvu, je v imenu društva YHD zapisala Elena Pečarič.
Ob tem je Pečaričeva spomnila, da bi bila obsodba na mestu predvsem sedaj, ko je bilo jasno izraženo stališče, da bo Slovenija zagovarjala feministično zunanjo politiko. “Te besede jemljem dobesedno in najmanj, kar pričakujem, je, da se takšna politika dejansko odraža tudi v praksi. V mednarodnih odnosih do vseh držav, ki zanikajo pravico do drugačnosti in drugih temeljnih človekovih pravic.” Poudarila je, da je pismo namenjeno prav najvišjim predstavnicam politike v naši državi, saj od njih pričakuje pogum in odločnost, ne zgolj simbolnih izjav.
Spomnimo, da so pred kratkim voditeljice z vsega sveta mednarodno skupnost že pozivale, naj si ta bolj prizadeva za pomoč ženskemu gibanju v Iranu. “So navdih za svet. Mednarodna skupnost mora vstati. To je naš boj. Moramo jim stati ob strani,” je ob nagovoru na konferenci ob mednarodnem dnevu žena v Bruslju izpostavila nekdanja nemška obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer.
Protesti potekajo že skoraj pol leta
Iran že skoraj šest mesecev pretresajo protesti, ki jih je sprožila smrt 22-letne Mahse Amini, ki je umrla zaradi posledic nasilja, ki ga je bila deležna v priporu razvpite moralne policije. Njena smrt je sprožila nakopičeno razočaranje nad življenjskim standardom in diskriminacijo žensk in manjšin.
Sara Kovač