Katoličani danes obhajamo slovesni in zapovedani praznik vseh svetih. Številni se bodo danes podali k maši in na pokopališča, kjer se bodo spomnili tistih, ki jih ni več z nami.
“Praznik vseh svetih je vesel praznik, ki vlije vsako leto veliko tolažbe in poguma vsem, ki so se podali na pot Kristusovih blagrov, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in prav tako zunanjimi bridkostmi in težavami,” so zapisali na spletni strani Katoliške cerkve. Kot pojasnjujejo, je Cerkev praznik na Vzhodu obhajala že v 4. stoletju, nato pa se je v 9. stoletju praznovanje razširilo tudi v Cerkev na Zahodu.
“Papež Gregor IV. (827–844) je praznik izrecno s 13. maja preložil na 1. november in ukazal, naj se slovesno praznuje v vesoljni Cerkvi. Prvo pričevanje, da so v Rimu praznik vseh svetnikov obhajali 1. novembra, pa imamo že iz časa pred letom 800. Razlogi, zakaj je Cerkev uvedla praznik vseh svetih, nastajajo že kmalu po uvedbi – število svetnikov je tako naraslo, da se ni bilo več mogoče spominjati vsakega posebej v bogoslužju,” pojasnjujejo.
Spomin na nebeške izvoljence
Praznik vseh svetih služi spominjanju neštetih “nebeških izvoljencev”, katerih svetosti na zemlji ni nihče poznal in priznal.
“Morda so živeli med nami, pa nismo vedeli, kaj je v njih ustvarila Božja milost. Ti so namreč znali z Božjo pomočjo tisto posvečenje, ki so ga pri krstu prejeli, v življenju ohranjati in izpolnjevati (prim. C 40). Praznik je tudi izraz vere Cerkve, da so poleg javno razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi drugi neimenovani možje in žene vseh časov,” piše RKC. Vsi sveti imajo tudi sekularno različico, in sicer “dan spomina na mrtve”. Tako se imenuje od leta 1989 naprej, pred tem pa se je v komunistični Jugoslaviji imenoval le “dan mrtvih”.
Ž. K.