Pokojnine bodo nižje, upokojevali se bomo starejši, sploh pa to ni nobena pokojninska reforma, temveč samo “kljukica, ki je nujna, da Bruselj odklene evropska sredstva”. Za boljše pokojninske rešitve bi morala vlada razmišljati širše, vendar tega očitno ne zmore.
Vlada je s socialnimi partnerji (z delodajalci in sindikati) podpisala dogovor k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Čeprav njeni predstavniki navajajo, da gre za pokojninsko reformo, vse več poznavalcev pravi, da gre samo za popravke obstoječe zakonodaje. Za boljše pokojninske rešitve bi morala vlada razmišljati širše, dodajajo.
Vse z namenom “preslepitve” EU
Evropska poslanka Romana Tomc, zelo dobra poznavalka tega področja, je med drugim zapisala, da “to ni pokojninska reforma, ampak kljukica, ki je nujna, da Bruselj odkleni evropska sredstva”. Dodala je, da je predlog sprememb, ki bodo začele veljati čez deset let, neresno dejanje slovenske vlade. Hkrati je sporočila, da namerava vladajoča koalicija znižati pokojnine. Opozorila je tudi na to, da se vlada kar sama zapleta s pojasnili: “Ker vedo, da bodo pokojnine z njihovimi predlogi nižje, upokojencem v zameno ponujajo 150 evrov tolažilne nagrade.” O tem je konec marca poročal celo provladni portal Siol.net, ki je zapisal, da bodo upokojenci prejeli t. i. zimski dodatek, in sicer sprva 150 evrov, sčasoma pa 250 evrov. “Tako naj bi ublažili zniževanje pokojnin zaradi novega načina usklajevanja,” so dodali na portalu Siol.net. Takrat so šele napovedali spremembe, nekaj dni pozneje se je to izkazalo kot točno. Romana Tomc je opozorila še na to, da gre v primeru sprememb pokojninske zakonodaje za največjo prevaro upokojencev po pokojninski reformi, ki jo je Slovenija doživela v času vlade Antona Ropa (LDS) v letih od 2002 do 2004.
Slovenija je država, ki ima najhitreje starajoče se prebivalstvo v EU. Število rojstev upada, lani je bilo najnižje doslej, vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) pa ne naredi ničesar, da bi se to spremenilo. Prav zato se razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci slabša. Evropska komisija zato že nekaj časa opozarja Slovenijo, da je njen pokojninski sistem preveč odvisen od obveznega prispevnega stebra in da manjkata dodatna stebra (npr. individualno ali kolektivno varčevanje za pokojnino). Uskladitev s smernicami EU lahko Sloveniji omogoči dodatna sredstva in stabilnejši pokojninski sistem, vendar se vlada Roberta Goloba za to ne zmeni. Dejstvo je, da če Slovenija ne bo sprejela reform, ki so del načrtov, dogovorjenih z Evropsko komisijo v okviru mehanizma EU za okrevanje in odpornost, obstaja tveganje, da bo izgubila dostop do določenih sredstev ali bo celo deležna sankcij v obliki omejevanja financiranja iz evropskih skladov.
Slovenija mora zato oblikovati pokojninsko reformo, ki bo dolgoročno vzdržna, socialno pravična in skladna z evropskimi zahtevami, da bi zagotovila stabilno prihodnost za upokojence in hkrati ohranila gospodarsko konkurenčnost. Zdaj smo daleč od tega.
Kakšne spremembe načrtujejo?
Predlog pokojninske novele zvišuje upokojitveno starost (na 62 oz. 67 let), hkrati podaljšuje obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove (s 24 na 40 oz. 35 let), zaradi česar bodo pokojnine nižje. Znižanje starostne meje bo v prid ženskam, saj se bo ta znižala bolj kot za moške. Zahtevana upokojitvena starost se bo zviševala šele od leta 2028, in sicer za tri mesece letno.
Konvencija Mednarodne organizacije dela o minimalnih normah socialne varnosti določa, naj upokojitvena starost ne preseže 65 let, hkrati pa tudi to, da je lahko višja ob upoštevanju zmožnosti za delo starejših oseb v posamezni državi. Obdobje se je v zadnjih desetletjih podaljševalo z desetih zaporednih najugodnejših let na 18 in nato 24, zdaj pa naj bi znašalo že 35 let.
Novela predvideva tudi postopno zviševanje odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe z zdajšnjih 63,5 odstotka na 70 odstotkov, kar bi odtehtalo znižanje pokojnin zaradi daljšega obračunskega obdobja. Izračunov vlada doslej javno ni objavila, strokovnjaki pa opozarjajo, da to povečanje osnove ne bo nadomestilo upoštevanega višjega obdobja za izračun osnove.
Sporno je tudi predlagano usklajevanje pokojnin z rastjo cen življenjskih potrebščin kot s plačami. Tovrstno usklajevanje je namreč značilno za socialne pomoči. Ekonomski položaj upokojencev odraža prav usklajevanje pokojnin z rastjo plač, kar ta vlada zavrača.
Kaj pravijo delodajalci?
Združenje delodajalcev Slovenije navaja, da je zanj največji dosežek podpisanega dogovora soglasna odločitev vseh treh strani (vlade, sindikatov in delodajalcev), da se ohrani nespremenjena prispevna stopnja delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlog, o katerem so se pogajali, je namreč predvideval njen dvig z 8,85 odstotka na 12,5 odstotka. S tem so preprečili povečanje stroškov dela delodajalcev oz. dodatno obremenitev že tako visoko obremenjenih plač v Sloveniji, kar je izredno pomembno za konkurenčnost slovenskih delodajalcev. Ob tem opozarjajo, da pri dogovarjanju niso našli soglasnih rešitev za lažji prehod med zaposlitvijo in upokojitvijo, več in prožnejših možnosti začasnega in občasnega dela upokojencev ipd.
Za Obrtno zbornico Slovenije je najpomembnejši dosežek to, da niso implementirali napovedanih drastičnih povišanj prispevkov za samostojne podjetnike, da ne bo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in da delodajalcem ne bodo zvišali prispevnih stopenj.
Glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je prejšnji teden v intervjuju za Demokracijo dejal, da sprememb sicer še ne morejo natančno oceniti, da pa se nakazujejo “bolj kozmetični popravki in nekoliko nižja razlika med odmerami pokojnin bodočih upokojencev”. Poudaril je, da gospodarstvo sicer potrebuje pokojninsko reformo, ki bo zagotovila dostojne pokojnine sedanjih in prihodnjih generacij upokojencev, omogočila, da starejši, ki želijo in zmorejo, delajo dlje ter spodbudila mlade k čimprejšnjemu vključevanju na trg dela.
Davorin Kračun: “Ključno vprašanje ni rešeno”
Na začetku aprila je ekonomist in dvakratni finančni minister Dušan Mramor na okrogli mizi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani predstavil svojo novo knjigo. Med drugim je ocenil tudi učinkovitost in ustreznost usmeritev posameznih slovenskih vlad v obdobju od leta 1997. Aktualne vlade Roberta Goloba mednje še ni uvrstil, saj se ji mandat še ni iztekel, je pa skupaj s sogovorci ocenil nekatere njene ukrepe. V navezavi na predlog pokojninske reforme, o katerem so socialni partnerji podpisali dogovor ravno v tistih dneh, je predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun dejal, da temeljite analize še ni. “Ključno vprašanje, razmerje med vplačili in izplačili, s to reformo ni rešeno,” je dejal. Nasprotno je državna sekretarka z ministrstva za finance Saša Jazbec dejala, da gre za korak v pravo smer. Njena izjava je razumljiva, saj si želi mesta guvernerke Banke Slovenije, zato si nasprotovanja predsedniku vlade Robertu Golobu “ne more” privoščiti. Do pokojninske “reforme” so bili kritični tudi drugi sodelujoči.
Romana Tomc: “Golobove spremembe pokojninske zakonodaje so največja prevara upokojencev po Ropu”
Romana Tomc, evropska poslanka, je dejala: “Golobove spremembe pokojninske zakonodaje so poleg zakona o izjemnih pokojninah največja prevara upokojencev po Ropovi pokojninski reformi. Koalicija počasi spreminja pokojninski sistem v socialni sistem, upokojence pa v prejemnike socialne pomoči. Edini bodoči upokojenci, ki se lahko veselijo sprememb, so izbranci sistema, ki jih bo Golobova vlada bogato nagradila z izjemnimi pokojninami. Predsednik vlade je v svojem nastopu znova skrajno populističen. Ob demografskih trendih in rekordno nizkem številu rojstev v Sloveniji se vzdržnost pokojninskega sistema in višje pokojnine izključujejo. To je popolnoma nerealno in nedosegljivo. Vzdržnost, čim manjše odhodke pokojninske blagajne torej, je ob višanju števila upokojencev mogoče doseči le, če se bodo pokojnine znižale. Ravno to se bo zgodilo s spremembami, ki jih predlaga vlada. Podaljšanje dobe za izračun pokojninske osnove namreč drastično znižuje pokojnino. Povišanje odmerjenega odstotka tega znižanja ne bo nadomestilo.”
Potrebujemo reformo, ki bo vsem zagotovila dostojne pokojnine
Bojan Ivanc, glavni analitik GZS, je dejal: “Gospodarstvo potrebuje pokojninsko reformo, ki bo zagotovila dostojne pokojnine sedanjih in prihodnjih generacij upokojencev, omogočila, da starejši, ki imajo željo in to zmorejo, delajo dlje, ter spodbudila mlade za čimprejšnje vključevanje na trg dela.”
Vida Kocjan