Slovenska vlada se ukvarja le s tremi stvarmi: socialističnim populizmom, višanjem davkov in zunanjo politiko neuvrščenih. Davke so nam letos že krepko zvišali, tudi gorivo je rekordno trošarinsko obremenjeno, tako, da je zdaj čas za nekaj zdravega rdečega populizma. Vlada se hvali s “pravico do odklopa”.
Pohvalijo se, da je Slovenija “ena izmed prvih držav, ki je lani novembra uzakonila pravico do odklopa s sprejemom novele Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D).”
Uzakonjena pravica do odklopa po razlagi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi stranka Levica pomeni, da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Delodajalci morajo ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa sprejeti do 16. novembra 2024.
Zakon pisan na kožo premierju?
Morda je zakon pisan z mislijo na predsednika vlade Roberta Goloba, ki veliko dopustuje, tokrat preživlja dopust na Lošinju na Hrvaškem. Tudi kot politični direktor Gen-I pa je po navedbah naših virov slovel kot direktor, ki je na delovnem mestu prebil malo časa, svojim podrejenim pa naj bi zabičal, da ga popoldne in na dopustu ne smejo motiti.

Vlada je pač koletivni organ, se pravi stroj, ki ga od zadaj poganjajo uradniki, delno pa tudi politika (ideološko predvsem stranka Levica). V času novih obrazov, ko izvršilna oblast itak večinoma stagnira je funkcija predsednika vlade reducirana do te mere, da se sploh ne opazi ko ga ni – kot kakšnega evropskega monarha. Sicer je res nerodno, ko doma poplavljenci leto po poplavah še kar čakajo na rešitve, medtem ko Golob izletka v Parizu in se ga ne sme motiti, a država pač ni politika – od nje se ne pričakje, da se bo kaj naredilo.
Resnični svet ni javni sektor
Na žalost je resničnost sodobnega sveta malce drugačna. Vsi pač ne moremo biti zaposleni na ministrstvih za preganjanje dolgega časa, kot administratorji in višji svetovalci brez vsakih resnih obveznosti. V sodobnem konkurenčnem svetu, kjer nas po levi in desni prehitevajo ZDA in Kitajska, se morajo ljudje v zasebnem sektorju maksimalno potruditi, da sploh ostanejo likvidni – strokovnjake podjetja dobro plačajo zato, da so ves čas na voljo. Zdaj bi jim vlada to simbiozo med delodajalcem in delojemalcem prepovedala.

Tudi tega, kar si je Golob privoščil kot direktor Gen-I, si kot direktor resnega zasebnega podjetja nikoli ne bi mogel. Državno podjetništvo je planet zase. Resnični CEO-ji delajo kot generali v vojski v času vojne. Gre za pozicijo, kjer je posameznik (za velik denar) na voljo ves čas. Tudi ob treh zjutraj. Tudi na dopustu. In tudi na bolniški.
Slovenske državne družbe so pač sistemi, kjer je lahko vsak politični nastavljenec direktor. Če potem ljudje, ki prihajajo iz takšnih sistemov, oblikujejo javno politiko, je jasno, da je ne oblikujejo za resnični svet, ampak za planet Država, ki ima povsem drugačne zakone fizike od ostalega vesolja – na tistem planetu namreč tudi gravitacija ne velja, saj človeka v zraku drži davkoplačevalski denar.
Vlada omenja VW in Daimler
Vlada omenja primere, kjer so podjetja v zahodnih državah sprejela ukrepe, za nemoteni dopust. Omenjajo podjetje Volkswagen, ki je leta 2011 uvedlo politiko, po kateri 30 minut po koncu izmene izklopi svoje strežnike elektronske pošte in jih ponovno zažene 30 minut pred začetkom naslednje izmene. Podjetje Daimler je uvedlo tudi edinstveno funkcijo “Pošta na dopustu”, ki zaposlenim omogoča, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu.
Vse lepo in prav, a gre za ukrepe zasebnih podjetij, ki so se tako odločila, ne za oblastniški dekret, ki bi v to silil vsa podjetja. Nemške družbe kot so VW in Daimler si to lahko privoščijo, saj vedo, da bodo delavci na odgovornih mestih SAMI zahtevali podatke o procesu dela tudi na dopustu – kar vprašajte Roberta Lešnika, Mariborčana, ki je že desetletje glavni oblikovalec pri podjetju Mercedes Benz (Levica najbrž ne ve, da se je Daimler vmes preimenoval v Mercedes Benz). Skice novih modelov je v pisarno pošiljal tudi med smučarskim dopustom.
Pomenljivo pa je tudi, da sta se tako Mercedes kot Volkswagen znašla v hudih škripcih, ker se nista mogla prilagoditi kitajski konkurenci na področju električnih in hibridnih vozil.
Motiv je jasen
Jasno zakaj se vlada zagreva za takšne ukrepe – podobno kot pri zloglasnem žigosanju gre za nadaljevanje levičine vojne z gospodarstvom. Vlado ukrep nič ne stane, prilivi v fiskus ostanejo isti, razrednim sovražnikom (podjetnikom) se zopet malce nagaja, hkrati pa se lahko pred preprostimi levimi volivci pohvali, da nekaj dela za delovno ljudstvo.
Seveda je vse odvisno od cehovskih organizacij kot je GZS. Če bodo le malce bentile potem pa ostale tiho, tako kot so pri sramotnem “štempljanju”, potem bo stranka Levica dobila zeleno luč, da lahko še enkrat brutalno poseže v delovni proces in nas naredi vse še za odtenek revnejše in bolj odvisne od države.
Mitja Iršič