Pravosodje in politika sta obsodili objavo fotomontaž in domnevnih naslovov sodnikov in tožilke na spletnem omrežju. Kot so dali vedeti, je to nedopustno, nesprejemljivo in pa nevarno. Ter ima znake kaznivih dejanj. Ker pa so se pričela celo pojavljati ugibanja, da za objavami naslovov stoji stranka SDS, je Janez Janša v zvezi s tem za Radio Ognjišče povedal, da gre za naravnost absurdne obtožbe in da so grožnje z nasiljem nesprejemljive.
“Grožnje z nasiljem so nesprejemljive, ampak za levo tranzicijsko kvazi elito je težava samo, če kdo grozi njim. Če pa kdo grozi nam, je vse v redu oziroma se to še spodbuja,” je še za omenjeni radio izjavil prvak SDS Janez Janša, ki je v preteklosti, ko je ta vodil vlado, doživel, da se je na družabnih omrežjih večkrat objavil njegov naslov in se je zraven celo pozivalo k nasilju, pa takojšnje reakcije in obsodbe s strani politike ni bilo.
Gre za zlorabo osebnih podatkov
V oddaji Odmevi na RTV Slovenija je dr. Miha Šepec z mariborske pravne fakultete v zvezi z objavo zasebnih naslovov, v tem primeru sodnikov in tožilke, povedal, da je zagotovo šlo za kaznivo dejanje. “Gre za zlorabo osebnih podatkov. V tem konkretnem primeru, glede na to, kaj se je še vse objavljalo, gre vsaj še za grožnjo in pa tudi za oviranje pravosodnih organov. To je v bistvu najhujše kaznivo dejanje z vidika kazni,” je pojasnil.
Po navedbah Šepca je pri oviranju pravosodnih organov zagroženo do pet let zapora, za grožnjo samo šest mesecev, za zlorabo osebnih podatkov pa do dve leti. “Oviranje pravosodnih organov je podano takrat, ko bi to lahko vplivalo na njihovo delo. Če bi šlo za kakšne konkretne postopke in bi se zdaj na njih poskušalo vplivati s takimi grožnjami, je tukaj lahko najbolj resno kaznivo dejanje,” je ob tem navedel.
Država mora zaščititi sodnike
Govor pa je nanesel tudi na primer, ko se pojavi slika obraza s strelno luknjo sredi čela. Na vprašanje, kakšno kaznivo dejanje je to, je Šepec pojasnil, da bi tukaj zagotovo šlo za grožnjo. Seveda pa je po njegovih besedah potrebno vedno pogledati kontekst slike, besedila in tako naprej. “Če bi šlo za neko karikaturo, potem to ni grožnja. V tem konkretnem primeru, ker gre za konkretnega sodnika in se zelo jasno nakazuje na smrt, poleg tega pa je bila pred kratkim požgana hiša enega od sodnikov, pa gre v tem kontekstu za zelo resno, hudo grožnjo in hud napad na pravno državo.” Prepričan je, da mora tukaj država seveda zaščititi sodnike. “Ker seveda, če ni pravnega sistema, če pravo ne deluje, potem ni več pravne države,” poudarja in dodaja, da to ni samo napad na tega sodnika, ampak napad na celotno državo, ki jo sodna veja seveda predstavlja.
Gre v primeru objave naslovov sodnikov za kazniva dejanja? Dr. Miha Šebec, Pravna fakulteta v Mariboru. pic.twitter.com/aR9E6iCi4H
— Odmevi (@TVOdmevi) November 13, 2024
Kaj pa, če gre za politika?
Pojasnil je, da če se v primeru grožnje nič ne naredi, temveč se storilce, ki grozijo, še podpihuje in ni nobenih posledic, potem je samo še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do nekega fizičnega obračunavanja. “To je še toliko bolj problematično za socialna omrežja, kjer so vsi pogumni anonimizirani, vse si dovolijo,” je izpostavil in posvaril, da če bomo začeli v državi dopuščati, da se “naše sodnike in sodno vejo oblasti tako napada in jim grozi in ne bo nobenih sankcij, potem pravna država ne deluje več”.
Na vprašanje, kako lahko nekdo, ki je tarča, žrtev spornega zapisa, doseže, da se to umakne, je pojasnil, da je to odvisno, na katerem omrežju se to nahaja. “V tem primeru je šlo za omrežje X. Pokliče se njihovo podporno službo oziroma osebje, ki skrbi za omrežje samo in se potem pove, za kaj gre. Če gre za grožnjo, denimo objavo otroške pornografije oziroma nekaj podobnega, so oni dolžni to izbrisati, ker seveda, če tega ne naredijo, ko so seznanjeni s potencialnim kaznivim dejanjem, lahko na nek način omogočijo nadaljnje širjenje gradiva,” je pojasnil in dodal, da imajo tukaj dolžnost, ko se na njihovih omrežjih znajdejo vsebine, ki so po naravi kaznive, da jih seveda zavarujejo kot potencialne dokaze in potem izbrišejo, da ne pride do takih hudih napadov posameznikov. “Če bi sami podpihovali, bi se lahko namreč sami znašli v kazenskem postopku.”
Direktor uprave kriminalistične policije je pojasnil, da je groženj javnim osebam zelo veliko. Na vprašanje, če bi morala država narediti več, da jih zavaruje, je Šepec pojasnil, da ti poklici nosijo večjo mero rizika kot denimo nek profesor na fakulteti ali kaj podobnega. “Tako da to je že delno povezano z njihovim poklicem in zato je seveda na državi, da nudi dodatno zaščito poklicem, ki predstavljajo njeno oblastno funkcijo,” je pojasnil in dodal, da bi se morala tukaj aktivirati že ob grožnjah in potencialnih napadih. “Torej ne moremo zdaj čakati do trenutka, ko bo nek sodnik napaden,” je še pojasnil.
Ž. N.