Okrožno sodišče v Ljubljani je odločilo, da bo moral nekdanji obveščevalec in orodje globoke države Anton Peinkiher zaradi lažnivih izjav o brigadirju Antonu Krkoviču plačati odškodnino v vrednosti 7.250 evrov, poravnati pravdne stroške v vrednosti 5.755,98 evra ter na svoje stroške odrediti objavo preklica izjav in opravičila v časopisu Dnevnik, časniku Delo ter na spletnem portalu nacionalne televizije MMC RTV SLO. Objavljamo celotno besedilo opravičila, ki ga bo moral Peinkiher objaviti v omenjenih medijih!
Nekdanji obveščevalec Anton Peinkiher, ki ga mnogi označujejo kot osebo, ki je ves čas služila partiji, je neresnično navajal, da naj bi brigadir Anton Krkovič v osamosvojitveni vojni za Slovenijo zaradi panike in nesposobnosti počel tudi kazniva dejanja z nedolžnimi mrtvimi in druge “neumnosti” s hudimi posledicami, kot je nepotrebna sestrelitev helikopterja nad Ljubljano. Ob tem je Krkoviča obtoževal tudi, da naj bi prvega pol dneva napada na Slovenijo prespal ter da naj bi skupaj z Janezom Janšo preko Kočevske Reke organiziral grosistično prodajo slovenskega orožja in streliva Hrvatom. Peinkiher se je med drugim obregnil tudi ob izobrazbo Krkoviča, ki ga je ponižujoče degradiral v “samoimenovanega generala s poklicno srednjo šolo”, ki bi lahko glede na izobrazbo delal kvečjemu v kakšni tovarni v Kočevju kot kovinar, pri tem pa je zavestno zamolčal njegovo dejansko izobrazbo.
Sporni prispevki objavljeni v časopisih Delo in Dnevnik ter na spletnem portalu MMC RTV SLO
Peinkiherjeve neresnične izjave so bile objavljene v prispevkih “Čigav bordel?” z dne 8. aprila 2016 v časopisu Dnevnik, “Tudi v vojni ni vse dovoljeno” z dne 31. marca 2016 v časopisu Delo, “Prejeli smo: Janša in Krkovič” z dne 23. septembra 2014 v časopisu Delo in na spletnem portalu MMC RTV SLO ter “Nobena resna država ne prepušča varnosti prostovoljcem in skrajnežem” z dne 30. aprila 2016 v časopisu Delo. Ravno v omenjenih medijih bo moral Peinkiher na svoje stroške odrediti objavo preklica izjav in opravičila s točno določeno vsebino.
Okrožno sodišče v Ljubljani je v razsodbi določilo, da mora Peinkiher v časopisu Dnevnik, časniku Delo ter na spletnem portalu nacionalne televizije MMC RTV SLO objaviti opravičilo z naslednjim besedilom:
“Neresnične so moje trditve o Antonu Krkoviču, ki so bile objavljene v prispevkih “Čigav bordel?” dne 08. 04. 2016 v časopisu Dnevnik, “Tudi v vojni ni vse dovoljeno” dne 31. 03. 2016 v časopisu Delo in “Prejeli smo: Janša in Krkovič” dne 23. 09. 2014 v časopisu Delo ter na spletnem portalu MMC RTV SLO, ter v pogovoru z mano “Nobena resna država ne prepušča varnosti prostovoljcem in skrajnežem”, objavljen dne 30. 04. 2016 v časopisu Delo, predvsem:
- da je Anton Krkovič v osamosvojitveni vojni za Slovenijo zaradi panike in nesposobnosti počel kazniva dejanja z nedolžnimi mrtvimi in počel druge neumnosti s hudimi posledicami, kot je nepotrebna sestrelitev helikopterja nad Ljubljano,
- da je skupaj z Janšo prek Kočevske Reke organiziral grosistično prodajo slovenskega orožja in streliva Hrvatom, ki je bilo prepotrebno za slovensko obrambo,
- da sta Janša in Krkovič združeno nadaljevala zlorabo vojske in države v primeru afere Mariborsko orožje in Depala vas,
- da je Anton Krkovič, ko je bilo treba kaj narediti za varnost države, zmeraj zatajil in da je 27. junija 1991, ko so tanki JLA drveli iz Vrhnike proti Ljubljani, v celoti prespal prvega pol dneva napada na Slovenijo, ker se je kot poveljnik enote nahajal v diskoteki Babilon v Ljubljani (kasneje Bachus) v takem stanju, da so ga ob alarmu peljali spat in ni bil zmožen nobenega poveljevanja in častniške drže, ampak je samo ustvarjal zmedo, neumnosti in dejanja s hudimi posledicami,
- da je po vojni Kočevska Reka, kjer je bil sedež Krkovičeve enote, postala centralno skladišče za zbiranje orožja za prodajo na Hrvaško in v BiH,
- da ima Anton Krkovič neustrezno izobrazbo za častniški čin v Slovenski vojski,
in se zanje Antonu Krkoviču opravičujem.”
Peinkiher mora objavo opravičila urediti v 15 dneh po razsodbi
Glede na to, da mora Peinkiher objavo opravičila urediti v roku 15 dni po razsodbi, bo kmalu jasno, ali bo to res storil. Pri tem se seveda poraja vprašanje, na kakšen način in kje v posameznih medijih bo opravičilo objavljeno. Znani so namreč primeri iz preteklosti, ko so bili članki z neutemeljenimi obtožbami, ki so pozneje padle na sodišču, objavljeni na najbolj vidnih mestih, kasnejša opravičila pa v najmanj branih delih časnikov. Kot primer navedimo dejstvo, da se je leta 2017 časopisna hiša Delo po sodbi prvostopenjskega sodišča morala javno opravičiti stranki SDS za lažnive zapise v svojem mediju. To pa je s kratkim in slabo vidnim zapisom storila kar v rubriki Pisma bralcev in odmevi na dnu pete strani tiskane izdaje Dela. Največja opozicijska stranka je takrat omenjeno časopisno hišo tožila zaradi spornih navedb avtorja Dejana Karbe v prispevku z naslovom “Denar iz Patrie ni končal pri Janezu Janši, temveč v njegovi stranki SDS” iz leta 2009, ki pa seveda nikakor ni bil objavljen pod rubriko Pisma bralcev in odmevi.
Rajko Golob