Na avstrijskem Koroškem bodo v petek obeležili 105. obletnico plebiscita, na katerem se je večina prebivalstva južne Koroške odločila, da želi postati del Avstrije. Pobuda za mirno sožitje občine Bistrica nad Pliberkom pred obletnico predlaga dvojezično in bolj vključujočo spominsko slovesnost v tej občini.
Plebiscit na avstrijskem Koroškem 10. oktobra 1920, ki je potekal skladno z odločitvami pariške mirovne konference, je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Zaradi rezultatov plebiscita je del slovenskega naroda dve leti po prvi svetovni vojni ostal v Avstriji.
Ob obletnicah plebiscita v več krajih po avstrijskem Koroškem tradicionalno potekajo spominske slovesnosti. A kot v današnjem sporočilu za javnost poudarja Pobuda za mirno sožitje občine Bistrica nad Pliberkom, je tamkajšnjo slovesnost doslej organiziralo društvo brambovcev, pri čemer ni upoštevalo dvojezičnosti občine in je po oceni pobude slovesnost zasnovalo vsebinsko enostransko.
Pobuda zato predlaga, naj bo letošnja slovesnost dvojezična, organizira naj jo občina, pri njeni pripravi pa naj sodeluje tudi slovenska skupnost.
Dan povezovanja
Predstavnika pobude, nekdanja podžupana Peter Winkl in Andrej Wakounig, sta poudarila, da ta praznik spomina pripada vsem ljudem v regiji, ne glede na to, kateri jezik govorijo. “Želimo spominski dan, ki ne ločuje, ampak povezuje, dan torej, ki obeleži zgodovino objektivno, obenem pa vidno izpostavi željo po skupni prihodnosti v regiji, kjer živimo,” sta dodala.
Predstavniki pobude so v Šmihelu postavili tudi transparente z napisom “10. Oktober für ALLE – za VSE”. S to miroljubno akcijo izražajo željo za več odprtosti, medsebojnega spoštovanja in mirnega sožitja ob dnevu spominjanja na plebiscit, še piše v sporočilu za javnost.
Slovensko skupnost v Avstriji sta poleti vznemirila dva incidenta. Konec julija je policija izvedla racijo na antifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji na avstrijskem Koroškem, enem ključnih spominskih mest koroških Slovencev, kjer naj bi nacisti leta 1945 pobili člane dveh slovenskih družin. Manj kot en teden zatem je na nogometni tekmi v Celovcu sodnik od trenerja slovenskega kluba SAK iz Celovca zahteval, da z igralci govori nemško, čeprav pravila nogometne zveze dopuščajo komunikacijo v katerem koli jeziku.
C. Š.