“Sicer pa gre v tem primeru za očitno zaplembni davek, ki krši našo ustavo, mednarodne listine in celo samo Splošno deklaracijo človekovih pravic,” o novem nepremičninskem davku izpostavlja nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec.
Vlada je tik pred božičnimi prazniki napovedala nov davek na nepremičnine, ki naj bi znašal 1,45 % vrednosti vseh z izjemo ene stanovanjske nepremičnine oziroma stavbnega zemljišča. Davčni strokovnjak Ivan Simič pravi, da se davkom ne da pobegniti, a vladni predlog ocenjuje kot slab.
“Imamo na nek način že nekaj davkov na nepremičnine. Imamo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, imamo še davke na premoženje, kar pomeni, da neke davke imamo, in jaz se zavedam dejstva, da temu ne moremo pobegniti. Torej, ne moremo biti brez tega davka. Zdaj pa je vprašanje, kaj je pošteno. To, kar jaz očitam vladnemu predlogu, je, da ni pravilen, zato ker je obdavčil samo stanovanjske nepremičnine in stavbna zemljišča, ne pa poslovnih nepremičnin ter vsega ostalega. Luksuzna plovila, avtomobili, denar v bankah, naložbe in kriptovalute so tako izvzeti iz obdavčitve,” je dejal. Istočasno Ivan Simič meni, da predvideni davek ne bo proračunu prinesel sredstev, ki bi za državo naredila razliko.
Politikantski manever
Pri Klubu slovenskih podjetnikov pa po drugi strani menijo, da gre za politikantski manever. “Vse kaže, da gre bolj za populistično všečen ukrep za namene nekega dokazovanja, izpolnjevanja predvolilnih obljub vlade glede vzpostavitve nekega pravičnega davčnega sistema. Kaj več od tega pa žal ne.” Kot pojasnjuje pravnik in član pravnega odbora SBC Jan Sibinčič, predlog ne daje dejanskih rešitev za težave, ki naj bi jih reševala vlada.
Minister za finance Klemen Boštjančič je dejal: “Predlagana izhodišča sledijo dvema ključnima ciljema: podpori stanovanjski politiki in razbremenitvi dela.” Sibinčič pri tem pravi, da spremembe dela težko komentira, “ker je bil predlog vlade tako pavšalen, da pravzaprav niti ne vemo, kaj naj bi to vse skupaj zajemalo”.
Slovenija z največjo stopnjo obdavčitve v EU
Dodajajo, da nova obdavčitev, kot že zelo dolgo opozarjajo pri SBC, ne bo pripomogla h konkurenčnosti gospodarstva. “Konkretno gre pravzaprav za novo obremenitev istega premoženja. Se pravi, da se zaenkrat plačuje NUSZ, po novem pa naj bi se plačeval tudi davek na nepremičnine. Stopnja je nesorazmerno visoka,” pravi Sibinčič in pojasnjuje stanje v EU.
Bo z novim davkom res večja dostopnost stanovanj?
Po besedah predsednika vlade Roberta Goloba naj bi bil namen te obremenitve, da se doseže večja dostopnost stanovanj, predvsem najemnih stanovanj. A tudi če je govora o pozitivnih učinkih davka na področju stanovanjske problematike, ni videti, da bi ta ukrep konkretno pomagal najemnikom; kvečjemu se bo nanje prenesel strošek davka. “Kar pomeni, da bo še vedno prihajalo do nakupov nepremičnin za investicijske namene. Ne moremo pričakovati, da se bo to zmanjšalo. Posledice pa bodo dejansko takšne, da bodo stanovanja še bolj nedostopna, predvsem za mlade družine in ostale osebe, ki potrebujejo stanovanje,” opozarja Sibinčič.
Zakon pa niti ne omenja neenakosti pred zakonom pri omejevanju poslovanja nepremičninskih podjetij ali pa zgolj navadnega upokojenca, ki je celo življenje investiral v dodatno stanovanje kot vir pokojnine.
Zakon ne bi smel biti deležen ustavne odobritve
Ustavna presoja trenutnega predlaganega zakona bo morala izhajati iz ureditve iz leta 2014 in bo med drugim morala upoštevati tudi to, da bi nepremičninski davek lahko predstavljal zgolj prihodek lokalne skupnosti kot nadomestilo za povečanje vrednosti nepremičnine, ki je posledica vlaganj lokalne skupnosti v infrastrukturo na območju nepremičnine, je dejal nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Zobec tukaj, podobno kot Simič, izpostavlja, da je ta del predloga, ki obdavčitev omejuje zgolj na stanovanjske nepremičnine, sporen. Dodaja, da takšen predlog ne bi smel biti deležen ustavne potrditve, podobno kot je ustavno sodišče leta 2014 zavrnilo davek na premoženje iz časa vlade Alenke Bratušek.
“Gre za zaplembni zakon”
“V davčnem pravu velja načelo davčne enakosti in pravičnosti. To je zelo stroga izpeljava enakosti pred zakonom, hkrati pa tudi ustavno načelo. Predlog namreč predvideva, da bo celoten izplen šel v državni proračun, kar je protiustavno,” pravi Zobec in dodaja: “Sicer pa gre v tem primeru za očitno zaplembni davek, ki krši našo ustavo, mednarodne listine in celo samo Splošno deklaracijo človekovih pravic.”
Mnenje stroke je torej, da je zakon tako ustavno kot funkcijsko neprimeren, je pa nekdanji mož Fursa povedal, kakšni ukrepi bi po njegovem mnenju bili korak v pravo smer. Več o predlogu Simiča si lahko preberite na povezavi.
A.G.