Na današnji septembrski seji je vnovič napočil čas za postavljanje poslanskih vprašanj, na katera bodo tokrat odgovarjali le ministri in ministrice Golobove vlade, ne pa tudi premier, saj se ta mudi na delovnem obisku v New Yorku v okviru zasedanja Združenih narodov. Slednji bo tako na vprašanja odgovarjal naslednji torek.
Na seji, ki je potekala v duhu interpelacije ministrice za digitalizacijo Emilije Stojmenove Duh, se je uvodoma oglasil poslanec NSi Janez Cigler Kralj, ki je opozoril na to, da Stojmenova Duh ni bila prisotna na jutranji Komisiji za nadzor javnih financ. Kot je dejal, slednja na sejo komisije ni prišla že večkrat. “Revizija računskega sodišča je neizprosna in polna dejstev, ki so izjemno obremenilna za Stojmenovo Duh, ona pa kaže svoje nespoštovanje, brezbrižnost do teh institucij in do državljank in državljanov. Ne gre za KNJF, gre za spoštovanje Računskega sodišča Republike Slovenije in Komisije za nadzor javnih financ, konec koncev pa gre tudi za spoštovanje državnega zbora in vseh nas, vključno z vami, spoštovana gospa predsednica,” je dejal Urški Klakočar Zupančič.
“Kljub temu, da je obvestila, da se seje sicer ne bo udeležila, ampak da bosta ministrstvo zastopala dva, državna sekretarka in državni sekretar, nobenega od teh na sejo tudi ni bilo,” je ob tem opozoril Cigler Kralj in pozval, da je napočil čas, da se ukrepa in zaščiti integriteto, predvsem pa zagotovi spoštovanje računskega sodišča, kajti revizija računskega sodišča je za ministrico neizprosna. “Integriteto si KNJF gradi sam, ne da mu jo jaz gradim. Jaz nimam nobene pristojnosti graditi integritete kateregakoli od odborov. Tukaj ste zdaj izrabili postopkovno vprašanje,” je v odgovor zatrdila predsednica DZ. “Po poslovniku ministrica Emilija Stojmenova Duh ne zagotavlja sklepčnosti,” je v znak obrambe ministrice, ki bo interpelirana v petek, zatrdil Borut Sajovic. Ker je Cigler Kralj vztrajal, da se opoziciji omejuje in preprečuje, da opravlja svojo vlogo, in izpostavil, da ministrica na seje ne hodi, da se ji ne bi bilo potrebno soočiti z neprijetno resnico, si je prislužil opomin. “Moj postopkovni predlog je, da poskrbite za to, da se spoštuje poslovnik. In lahko mi daste deset opominov za to, ampak kot predsednica državnega zbora ste odgovorni za to, da se spoštuje poslovnik državnega zbora, ki določa, da mora biti vlada oziroma njen predstavnik prisoten na sejah komisij delovnih teles,” je vodja poslanske skupine NSi izpostavil v znak odgovora.
Ker se je predsednica DZ zaklinjala na poslovnik in zatrdila, da spoštuje zakon, se je v nadaljevanju oglasila tudi vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, ki je predsednico DZ povprašala, zakaj preiskovalno komisijo GEN-i še vedno vodi Tomaž Lah. Ob tem je opozorila, da sodeč po zakonu o parlamentarni preiskavi v preiskovalni komisiji ne sme sodelovati poslanec, če je preiskovanec ali priča o zadevi, ki se preiskuje. “Tretjina poslancev je, kot zahteva ta zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi, na parlamentarno preiskavo vložila zahtevo – torej, da se kot priče določijo določeni poslanci, pa tudi vsi ostali, med njimi tudi Lah”. V znak odgovora je predsednica DZ dejala, da je bila preiskovalna komisija ustanovljena preko državnega sveta. “Mislim, da ste že dosti dolgo v parlamentu, da veste kako grejo postavitve predsednikov, podpredsednikov in članov. Kolikor jaz vem, so seje tajne, jaz se v delo komisije ne vpletam, v delo nobenega odbora se ne vpletam in to je to. In bomo končali. Hvala lepa,” je dejala in dodala, da ne dovoli več postopkovnih.
Po prekinitvi seje je vodja poslanske skupine SDS predsednici DZ v poduk povedala, da preiskovalno komisijo GEN-I ni ustanovil državni svet. “Odreditev je v državnem zboru na predlog državnega sveta in državni zbor mora odrediti preiskovalno komisijo, če to predlaga državni svet ali 30 poslancev,” je poudarila Godčeva, ki je vnovič povprašala, kako se skrbi za izvajanje poslovnika, da je Lah še naprej vodi komisijo. Klakočar Zupančičeva je v zvezi z opozorjeno napako dejala, da se je dogodil lapsus in vnovič ponovila, da se ne vpleta in se ne sme vpletati v delo posamezni odborov. Slednja je sejo prekinila za dve uri. Po prekinitvi je Godčeva vztrajala pri vprašanju v zvezi z Lahom in opomnila, da se predsednica DZ vtika v delo odborov. Kot primer je navedla primer odbora za zadeve Evropske unije, kjer je ta na njenega predsednika Franca Breznika naslovila poziv, da skliče sejo, na kateri bi se predstavila kandidatka za evropsko komisarko. Vodja poslanske skupine SDS pa je vnovič pozvala, da naj vlada odgovarja na poslanska vprašanja. Danes imamo namreč na mizi 31 neodgovorjenih pisnih poslanskih vprašanj s strani opozicije, odgovorov pa sicer ni niti na poslanske pobude koalicije.
.@jelka_godec: Zelo zanimivo je, da je predsednica @Drzavnizbor po dveh urah prekinitve, ki jo je sama zahtevala, dobesedno pobegnila iz državnega zbora. Zelo nenavadno. pic.twitter.com/VkCwrvdEse
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) September 23, 2024
Poslanec Franc Medic iz NSi je ministrico za infrastrukturo povprašal, kdaj se bo prebivalcem Idrije omočilo, da v domačem kraju vnovič pričnejo z opravljanjem praktičnega dela vozniškega izpita. Ministrica Alenka Bratušek je na to odgovorila, da je stroka tista, ki oceni, kje so izpolnjeni pogoji, da se lahko izvaja praktični del izpita B kategorije. Kot sama pravi, v mnenje stroke ne dvomi. Medic je izpostavil, da se je v preteklosti izvajanje izpitov v Idriji omogočalo in da je ministrstvo skupaj z Agencijo republike Slovenije za varnost prometa zavezalo, da bo zadeve spremljalo tam, kjer so že pred letom 2014 opravljali tovrstni izpiti. Kot je Bratuškova vztrajala, je šlo za mnenje stroke, ob tem pa je obljubila, da bodo te strokovne pogoje še naprej preverjali.
Poslanec Anton Šturbej iz vrst SDS je odsotnemu predsedniku vlade v funkciji ministra za obrambo zastavil vprašanje na katerega želi na naslednji seji ustni odgovor, in sicer v zvezi s 40 specializiranimi vozili s 164 kontejner, ki so namenjena pomoči v primeru intervencij. Poslanca je pri tem zanimalo, kje je nastal problem zaradi katerega do razdelitve teh vozil ni prišlo, in poudaril, da bi bilo potrebno vozila čim prej razdeliti in organizirati usposabljanje na terenu. Poslanec SDS Jožef Jelen je ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka povprašal okrog izvajanja zaščitnih ukrepov za namene preprečevanja poplav, kdaj bo do teh prišlo, kdaj bo sprejet državnih prostorski načrt, kako se bo ta sprejemal (po fazah ali v kompletu za eno porečje) ter če je bilo že kaj kaj narejenega. Poplave so po beseda ministra v lanskem letu pokazale na tri velike pomanjkljivosti v državnem sistemu. “Na nek način smo se pripravili vnaprej za podobne poplave na tri načine. Prvič, popolnjujemo podhranjenost direkcije in če hočete posredno tudi koncesionarjev, povečali smo mehanizacijo in kadre pri koncesionarjih, v morebitnih podobnih primerih pa je mogoče pričakovati večjo odzivnost. Seveda po drugi strani so sistemski ukrepi za zmanjšanje poplave in erozijske ogroženosti na celi Sloveniji, potem pa znani sanacijski program za milijardo 300 tisoč, ki je bil že predstavljen”, je med drugim izpostavil. Kot je izpostavil je državno prostorsko načrtovanje (DPN) za Savinjsko dolino v teku in nato omenil nekatere načrtovane konkretne projekte. Jelen je zahteval razpravo na to temo, ker kot pravi ima občutek, da “ni prioriteta te Vlade, da bi te stvari pohitrila”.
Poslanca Rada Gladka iz SDS je zanimalo, kdaj se bo pristopilo k sanaciji letališča Maribor. “Kdaj lahko pričakujemo, da bodo na letališču spet Maribor, spet pristala tudi potniška oziroma letala s potniki?” Bratuškova je v odgovoru na vprašanje izpostavila, da so se njeni sodelavci skupaj z DRI, to je družbo, ki v našem imenu upravlja s tem letališčem, lotili izzivov, ki so na tem letališču nastali po poplavah. “Odpravljena ali pa narejena je že bila prva intervencijska sanacija strehe, kar zagotavlja, da ne bo ob naslednjih deževjih več zamakanja. Kar se tiče celovite obnove je pa seveda treba delati skladno z zakonodajo. Škoda je velika, objekt je bil zavarovan.” Kot je dejala, je potrebno spoštovati vsa zakonska določila, da se državi povrne zavarovalnina. Ob tem je pristavila, da čez noč se vse pač ne da. “Zdaj, nisem čisto prepričan, če sem razumel kaj ima zavarovalnina veze pri odpravi škode?”, se je na besede ministrice odzval poslanec. Bratuškova je v odgovoru vztrajala, da naj bi bil odnos države do tega letališča več kot resen. “Sem povedala, 2,2 milijona je razlogov na letni ravni, da je temu tako in to ni malo denarja. Kot sem povedala, država išče strateškega partnerja, bil je objavljen razpis, nihče se na žalost na ta razpis ni prijavil”, je med drugim dejala. “Državni prostorski načrti za vsa tri letališča so v teku, z ministrom Novakom sva v stikih glede tega”.
Poslanec Danijel Krivec je ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja povprašal okrog nošenja simbolov nekdanje totalitarne države, ki predstavljajo simbol kršenja človekovih pravic, totalitarizma in agresije na Slovenijo na državnih prireditvah. Pred kratkim je bila namreč državna prireditev Vrnitev Primorske k matični domovini, kjer je bilo veliko tovrstnih simbolov, od napisov Tito do rdečih zvezd in do zastav bivšega režima. “Zdaj, nekdo se lahko samo zamahne z roko, mene pa vseeno zanima, glede na to, da imamo Ustavo, da je Ustavno sodišče o tem že velikokrat postavilo svoje stališče, “kako policija, ki je branik Ustave, ki je za to postavljena, da varuje zakonodajo v tej državi, gleda na take ekscesne dogodke, na državnih prireditvah”.
Poklukar je uvodoma izpostavil, da je v Prekrškovnem in kazenskem pravu opredeljeno področje prepovedi nošenja simbolov nekdanjih totalitarističnih držav. “Področje uporabe državnih simbolov ureja Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, ki pa ne ureja področja izobešanja tujih zastav in uporabe drugih tujih simbolov. Način izobešanja tujih zastav in sankcije predpisuje Zakon o javnem redu in miru, ki pa ne opredeljuje nošenja, izobešanja ali uporabe simbolov in gesel nekdanjih totalitarističnih držav, zato sama posest takšnih simbolov še ne predstavlja zakonskih znakov prekrška”, je pojasnil in dodal, da so ti podani šele takrat, “ko razkazovanje oziroma nošenje takšnih simbolov na javnem kraju med posamezniki ali skupinami povzroča vznemirjanje ali razburjenje, opredeljeno v 7. členu Zakona o javnem redu in miru, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi določbe 20. člena Zakona o javnem redu in miru, miru, ki kot kvalificirano obliko določa prekrške, storjene z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti”. Kadar policija po njegovo ugotovi elemente prekrška, “je dolžna začeti prekrškovni postopek po 50. členu Zakona o prekrških”.
Krivec je Poklukarja opomnil v nadaljevanju, da je bila državna proslava v imenu Republike Slovenije ne v imenu prejšnjega totalitarnega režima. “In zdaj, kdaj boste vi ocenili ali to vpliva na čustva nekaterih, ki so tam? Tam blizu je Vrhpolje, veste, kaj je bilo v Vrhpolju med osamosvojitveno vojno. Blizu je Rožna dolina, tudi veste, kaj je bilo v času osamosvojitvene vojne. Imamo ogromno gradiva o povojnih pobojih, ki so se pa zgodili pod temi simboli, in na državni proslavi s takimi simboli iritirati ljudi, ki tam sedijo, je za mene kršitev”, je bil jasen poslanec. A minister je vztrajal, da policija vedno deluje zakonito, strokovno in v skladu s svojimi pooblastili.
Poslanec Tomaž Lisec je ministru za finance Klemnu Boštjančiču zastavil vprašanje v zvezi z napovedanimi davčnimi spremembami. “Rekli ste, da gre za naslavljanje potreb najbolj razvojno naravnanega dela gospodarstva. Pa me zanima, če lahko v tem svojem času poveste slovenski javnosti, kateri so ti super ukrepi za naslavljanje potreb najbolj razvojno naravnanega dela gospodarstva? In podvprašanje, kateri so ukrepi, ki bodo naslavljali najbolj ranljive dele gospodarstva? Jaz upam, da ne boste rekli, da gre za politikantsko vpitje Gospodarske zbornice, ki je rekla, da gre pri teh napovedanih davčnih spremembah za nesistemske, necelovite, nedomišljene, predloge in me v prvi fazi seveda zanima kaj in kdaj davek na nepremičnine?” Lisca je zanimalo, kdaj lahko pričakujemo razbremenitev plač iz dela.
V zvezi z napovedanimi davki, tako glede dviga trošarin na pivo dviga davkov na sladke pijače in alkoholne pijače, je povprašal, če meni, da gredo ti predlogi v pravo smer. “Kajti, če govorimo o dvigu DDV na alkoholne pijače jaz upam, da ste seznanjeni z na primer Danske, Nemčije, Francije, Portugalske, kjer ti ukrepi niso prinesli pričakovanih rezultatov, kot si jih tudi vi sami želite.” Ob dnevu slovenskega športa po beseda Lisca beremo, kako bodo napovedane davčne spremembe imele negativni vpliv na slovenske športnike, ki imajo status s.p. “In me na koncu še zanima, ali ste temeljito razmislili ali so davčne olajšave za mlade strokovnjake iz tujine edina prava pot, da dobimo mlade strokovnjake?”
Boštjančič je uvodoma poudaril, da mislijo, da so ukrepi ustrezni. Paket, ki je bil poslan v Državni zbor je ministrstvo za finance začelo pripravljati v začetku letošnjega leta, v času, ko Ekonomsko-socialni svet sploh ni deloval. “V okviru teh sprememb smo tudi na pobudo gospodarstva in pod okriljem predsednika Vlade vzpostavili na ad hoc delovno skupino za davke, kjer so sodelovali predstavniki gospodarstva in resorna ministrstva. Sam pa sem kot minister za finance ustanovil svoj Strateški svet za davke, ki je posvetovalno telo mene kot ministra za finance. In tudi v tem strateškem svetu sta bila po dva predstavnika delodajalcev in delojemalcev”, je povedal in dodal, da se generalno glede davkov pojavlja mnenje, da je treba davke čim bolj znižati, tudi z vidika gospodarstva. A kot pravi, to naj ne bi rešilo države. “Davki so pomemben del, nikakor pa niso ključen del, za to, da se posamezno, ali je posamezno okolje velja za ugodno ali ne. Drugi dejavniki so: urejena infrastruktura, predvidljivo gospodarsko politično okolje, dostop do trgov, usposobljenost delovne sile”. Usposobljenost delovne sile je po njegovih besedah ravno eden tistih ključnih ukrepov, ki ga v tem paketu naslavljajo.
“Po celem svetu že nekaj let v bistvu na nek način teče tekma za te perspektivne kadre iz različnih področij”, je izpostavil v nadaljevanju in dodal, da je v tem paketu najpomembnejši ukrep- davčne spodbude za kadre, mlajše od 40 let, ki se bodo preselili v Slovenijo. “Tu ni pomembno ali so slovenski državljani ali so državljani tuje države”, je dejal in dodal, da so se za takšno starost odločili, da bi te privabili, da ostanejo tukaj in imajo družine. Podobni ukrepi so po njegovi besedah že po Evropi, je pa naša olajšava najvišja.
Ostali del teh davčnih sprememb so po besedah Boštjančiča predvsem “davčne spodbude za nagrajevanje v start upih, potem spremembe postopkov / nerazumljivo/ pri nagradah z delnicami, možnost oblikovanja DDV skupin, uskladitev davčnega priznavanja odhodkov iz naslova obresti od posojil med povezanimi osebami, razširitev olajšave za zeleni in digitalni prehod in tako naprej. En del olajšav pa je tudi na področju višje obdavčitve. To so trošarine za alkohol. Mimogrede, del s trošarinami še ni v tem paketu, ampak bo v zelo kratkem sledil”, je pojasnil. V zvezi z dvigom DDV za sladke pijače je pojasnil, da je ukrep rezultat obsežnih pogovorov z dvema strokovnima telesoma in posvetovalnimi telesi (Strokovni svet za zdravstvo in Strokovni svet za zdravo prehrano). Kot je še med drugim dejal, so upa trditi, da bo njihova vlada naredila največ za šport od katerekoli vlade.
Se nadaljuje…