Predsednica DZ se je na kmetijskem sejmu zahvalila “živi in neživi naravi”

Datum:

Vsi izrazimo hvaležnost živi in neživi naravi, zaradi katere obstajamo in živimo. Brez nje nas ni. In če ne bomo imeli pravilnega odnosa, nas ne bo več,” je izjavila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ob otvoritvi kmetijskega sejma Agra. 

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je bila slavnostna govornica ob odprtju 62. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra, na katerem se bo v šestih dneh predstavilo 1720 razstavljavcev iz 35 držav.

Pri tem je Klakočarjeva zbranim predstavila svoj pogled na svet, ki ima s kmetijstvom bolj malo skupnega, ali pa je kmetom delila moralne lekcije, na koncu pa jim ni namenila zahvale, temveč je le-te bila deležna kar narava.

Izjavila je:

      • Da bomo kot skupnost in posamezniki lahko kakovostno živeli, moramo spremeniti način razmišljanja in se prilagoditi novim razmeram.
      • Svoje navade bomo morali spremeniti potrošniki, prilagoditi se bosta morala industrija in kmetijstvo, svoje pa bodo morali prispevati tudi kapitalski trgi, ki bodo morali hlastanje za dnevnimi dobički nadomestiti z dolgoročnejšim načrtovanjem finančnih prihodkov.”
      • Vsi izrazimo hvaležnost živi in neživi naravi, zaradi katere obstajamo in živimo. Brez nje nas ni. In če ne bomo imeli pravilnega odnosa, nas ne bo več.
    • Direktor uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je Agro primerjal s pariško olimpijado. “Tudi na Agri sodelujejo le najboljši; na področju poljedelstva, živinoreje in živilsko-predelovalne industrije, najboljši ponudniki strojev in sodobnih tehnologij, pa tudi znanja in izobraževanja,” je povedal. Kot je dodal, so teme Agre zelo pomembne, in čeprav je na voljo veliko novih tehnik in tehnologij, vključno z umetno inteligenco, mora po njegovem mnenju še vedno nekdo obvladati osnovna znanja o kmetijstvu, gozdarstvu in naravi kot tovarni na prostem.

      Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je povedala, da je tudi v kmetijstvu pomembno globalno povezovanje. “V času, ko se soočamo s številnimi izzivi, postajajo vprašanja zagotavljanja hrane, pitne vode, energije ter dostopa do surovin za nove tehnologije ključnega pomena. Ta vprašanja niso pomembna le za kmetijstvo, temveč za celotno družbo,” je dejala.

      Dodala je, da kmetijstvo ne more uspevati brez ljudi: “Potrebujemo mlade, polne energije, svežih znanj in idej, pa tudi starejše, katerih bogate izkušnje in modrosti so neprecenljive. Biti kmet ni zgolj poklic, toda poslanstvo, ki je danes bolj pomembno kot kdajkoli prej.” Prepričana je, da bo v prihodnosti ta poklic nosil izjemno odgovornost.

      C. Š.

Sorodno

Zadnji prispevki