V članicah Evropske unije danes obeležujemo evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov. V Sloveniji se bodo žrtvam poklonili z več spominskimi dogodki, med drugim z mašo v ljubljanski stolnici, pripravili pa bodo tudi okroglo mizo o poti k spravi, ki se je bo udeležil nekdanji predsednik republike Borut Pahor. Predsednica države pa ne bo nadaljevala s tradicijo svojega predhodnika glede obeleževanja evropskega dneva spomina, poroča Radio Ognjišče.
Ob dnevu spomina sta podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Věra Jourova in evropski komisar za pravosodje Didier Reynders v izjavi izpostavila, da z današnjim dnem “potrjujemo neštetim žrtvam totalitarnih in avtoritarnih režimov, da niso pozabljene, in obnavljamo našo zavezo, da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se takšne tragedije ne bi več ponovile”.
Danes mineva 84 let od podpisa pakta Ribbentrop-Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. 23. avgust je za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov leta 2009 z resolucijo razglasil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. V Sloveniji osrednjo prireditev ob tem dnevu pripravi Študijski center za narodno spravo, tako bo tudi tokrat. Vendar pa bo letos potekala brez najvišjih predstavnikov države. Predsednica države Nataša Pirc Musar zaradi dopusta v tujini in leto vnaprej določenega urnika, kot je sporočila organizatorju, na dogodku ne bo prisotna.
Danes obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Lepo vabljeni na spominsko slovesnost. pic.twitter.com/zs3CkOdmtx
— SCNR (@SCNR_SI) August 23, 2023
Direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić, ki organizira osrednjo prireditev ob tem dnevu, pa je za radio Ognjišče povedal, da so na dogodek povabili predsednico države Pirc Musar in po daljšem času od nje prejeli odgovor, da je na dopustu v tujini ter da ima sicer urnik precej poln, čeprav je jasno, Slovenija ta dan uradno obeležuje že od leta 2012.
Po Sloveniji bo danes sicer potekalo več spominskih dogodkov. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo v ljubljanski stolnici daroval mašo za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila bo akademija in slavnostni nagovor pravnika Mateja Avblja. Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka je dopoldan v ljubljanski palači Kazina pripravil okroglo mizo o tem, kaj je Slovenija do sedaj naredila in kakšni izzivi jo še čakajo na poti k spravi, ki sta se jo ob bivšem predsedniku Pahorju udeležila tudi zgodovinarja Mitja Ferenc in Aleš Maver. “Slovenci imamo o drugi svetovni vojni na slovenskih tleh in dogodkih neposredno po njej dva pogleda, ki so ju zakoličili zmagovalci in poraženci v odporu proti okupatorjem in bratomorni tragediji slovenskega naroda obenem. Zaradi dveh pogledov, v katerih ima vsaka stran svoje kraje spomina, imamo kot narod razklan zgodovinski spomin na eno ključnih obdobij slovenske preteklosti z vsemi negativnimi posledicami za sedanjost in prihodnost”, so namreč po poročanju Družine zapisali organizatorji dogodka in ob tem dodali, da dogodek organizirajo v želji po ohranjanju spomina in izgradnji boljše prihodnosti.
Pahor je dan pred dogodkom v pogovoru za Ognjišče povedal, da je potrebno je na vse tri totalitarizme gledati kot celoto, ki je zelo hudo poškodovala evropsko prebivalstvo v 20. stoletju. Temu dnevu se je po besedah Pahorja v zadnjih desetih letih namenjalo zelo malo pozornosti, a da je bil sam kot predsednik republike aktiven kolikor se je to dalo (položitev venca, udeležba na dogodkih, govori). Po njegovo se je 23. avgust izkoriščalo bolj kot spomin na žrtve komunizma, čeprav to sploh ni namen omenjenega dne. “Namen tega dne je, da se vidi celoto treh totalitarizmov, ki so v enem delu Evrope pustošili v 20. stoletju. Zato sem tudi pozdravil odločitev vlade, da imamo dan spomina na žrtev komunističnega nasilja, ker bi v tem smislu 23. avgust lahko obeleževali skupaj z drugimi evropskimi narodi kot dan spomina na žrtve vseh treh totalitarizmov,” je poudaril in dodal, da verjame v to, da bo dan spomina na žrtve komunizma vrnjen.
Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili trije totalitarni režimi – fašizem, nacizem in komunizem – so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov, o več deset tisočih govorimo tudi v Sloveniji. A trenutna oblast se teh žrtev ne želi zavedati, ukinila je celo dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Sara Kovač