“Ta sveti čas slovenske osamosvojitve je naš zaklad,” je med drugim ob 34. obletnici slovenske osamosvojitve dejal predsednik SDS Janez Janša na slovesni sveti maši za domovino. Ta je potekala v Novi Gorici, v katedrali Kristusa Odrešenika. Dogodek je bil priložnost za obujanje spominov na prelomne trenutke slovenske zgodovine in poudarjanje pomena enotnosti, spoštovanja ter dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev.
25. junija 1991 je Slovenija razglasila svojo neodvisnost, le dva dni kasneje, 27. junija, pa se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade (JLA) začela osamosvojitvena vojna. Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Severne Primorske Oton Filipič je na slovesnosti spomnil na dogodke v Pekrah, kjer se je pred 34 leti začel fizični upor proti agresiji JLA. Slovenska osamosvojitvena vojna je terjala 76 življenj, od tega 19 na slovenski strani, 45 na jugoslovanski in 12 tujih državljanov.
Filipič je poudaril pomen enotnosti, ki je Slovencem omogočila, da so se osvobodili socialistične diktature in postali gospodarji na svoji zemlji. “Državo smo si priborili, da ustvarjamo skupnost, kjer spoštujemo različna mnenja in živimo v sožitju, kot je zapisano v Majniški deklaraciji,” je dejal. Ob tem je mlade pozval, naj bdijo nad domovino in ohranjajo njeno samostojnost. “Nihče nam ni ničesar podaril. Do osvobojene države smo prišli sami, ker smo stopili skupaj,” je dodal in poudaril, da je domoljubje tisto, ki mora navdihovati prihodnje generacije.
Prizadevanja za dostojen pokop povojnih žrtev
Podžupan Mestne občine Nova Gorica Anton Harej je izpostavil prizadevanja za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev iz maja in junija 1945. Civilna iniciativa na Goriškem je pristojnim državnim in lokalnim oblastem predlagala, naj v letu 2025, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, sprejmejo sklep o pokopu žrtev ideološkega obračunavanja. “Več kot 100 žrtev še vedno leži v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Slovenska zemlja je prepojena s krvjo več kot 15.000 žrtev povojnih pobojev, ki še po 80 letih čakajo na kraj večnega počitka,” je dejal Harej.
Poudaril je tudi prizadevanja stranke SDS, ki si na nacionalni in evropski ravni zavzema za obsodbo vseh treh totalitarizmov. “To je znak evropskosti in evropske kulture,” je dodal, ob tem pa kritiziral ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma in Muzeja slovenske osamosvojitve.
Enotnost kot zaklad slovenske osamosvojitve
Predsednik stranke SDS Janez Janša je v svojem govoru poudaril, da je čas osamosvojitve “sveti čas” in zaklad slovenskega naroda: “Je naš zaklad in pametna politika vedno, ko pride do kriz, ko pride do preizkušenj, črpa iz tega zaklada enotnosti. Zakaj? Zato, ker smo takrat dokazali, da kljub temu, da smo bili sami, da ni bilo nikogar zunaj, ki bi nas resno podpiral. Nihče nas ni prišel branit, ko smo bili napadeni. Vse to smo sami naredili, da smo to zmogli zato, ker je bil narod enoten.”
Slovesnost ob dnevu državnosti je bila priložnost za razmislek o zgodovinskih dosežkih in izzivih, ki so pred slovenskim narodom. “Ne odnesejo je takšne ali drugačne turbulence, je domovina, v kateri moramo še zagotoviti, da bo to prostor, v katerem vladata mir in pravičnost, ker tak prostor imamo ljudje za svoj dom in tako državo ima narod za svojo domovino in v slovenski domovini je dovolj prostora za vse. Hvala za ta čudovit dogodek za to čudovito udeležbo. Bog živi Slovenijo,” je zaključil Janša. Kot narod smo se ohranili skozi stoletja – na čudovitem, a prepišnem delu planeta.
A. H.