“Mnoge matere vsa ta desetletja niso doživele epiloga oziroma zaključka svojih travm oziroma niso našle svojih otrok ali pa se sedaj dogaja, da otroci iščejo matere, ocenjujemo, da je primerno, da se ustanovi parlamentarna preiskava in si želimo, da v najkrajšem času pospešimo postopke ter materam pomagamo, da izvedo, ali so njihovi otroci dejansko še živi, in da jih spoznajo ter se z njimi srečajo,” je na današnji novinarski konferenci dejala poslanka SDS Alenka Jeraj.
Poslanka SDS Alenka Jeraj, je danes ob 13. uri spregovorila na novinarski konferenci o zahtevi za ustanovitev preiskovalne komisije v zadevi ukradeni otroci. Jeraj: “V javnosti se pojavlja vedno več trditev in dokazov, da so med leti 1965 in 1991 tudi na območju Republike Slovenije, dogajali primeri nezakonitih odvzemov otrok v porodnišnicah.” V trgovini z dojenčki, ki naj bi se odvijala zlasti v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dogajala na območju Jugoslavije, naj bi bilo prodanih preko 20 tisoč dojenčkov. S to tematiko se intenzivno ukvarja društvo Izgubljeni dojenčki Beograda, ki je pred leti že obravnavalo več deset primerov, povezanih s Slovenijo. V Srbiji so namreč sprejeli zakon o ugotavljanju dejstev novorojenčkov, za katere obstaja sum, da so izginili iz porodnišnic ali zdravstvenih ustanov v Republiki Sloveniji.
36-letni Srb rojen v Kopru je našel svojo biološko mater
Na podlagi tega je bila ustanovljena tudi vladna komisija, ki preiskuje te primere. Decembra 2019, je pri nas odmeva primer 36-letnega Srba, ki je bil rojen v Kopru in je preko zapestnice iz stare koprske porodnišnice prišel do rojstne matere, ki je vsa ta leta živela v prepričanju, da je njen sin v porodnišnici umrl. Jerajeva je na novinarski konferenci dejala, da osebno pozna kar dva primera mater, ki ji je bil na podoben način odvzet prvorojenec. V Sloveniji je Simona Šeremet Kalanj, katere mož naj bi bil tudi sam v določenem obdobju, zaradi domneve o posvojitvi, iskal podatke povezane z zadevo, v društvu zbrala skupino prizadetih mater, ki domnevajo, da so jim bili otroci ukradeni. Do danes je obravnavala že skoraj 60 primerov domnevno ukradenih otrok v porodnišnicah.
Pred nekaj meseci, se je s strankarsko kolegico Evo Irgl, ki je tedaj vodila Komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti, z gospo Simono tudi sestala, ki jima je predložila določene dokumente. Tedaj so sprejeli tudi dogovor za sklic seje dotične komisije. Namen je bil problem izpostaviti ter vprašati vse, ki bi morali v teh primerih ukrepati, ali v zadevi poteka kakšna preiskava. Seja je bila zatem sklicana 18. 5. 2023. Tedanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, je tedaj zagotovila, da bodo državni organi naredili vse potrebno. Pozneje so se s Simono še večkrat sestali in ugotovili, da se dogaja ravno nasprotno. Prosilci namreč težje pridejo do dokumentov in informacij.
Prav tako ni moč zaznati, da bi policija zaslišala ekipe zdravnikov oziroma oseb, ki se pojavljajo v več primerih, predvsem iz Maribora. Prav tako je bilo Simoni obljubljeno, da jo bodo obiskali kriminalisti, da bi jim predala dokumente, in da bi se z njo pogovorili, a je tudi v tem primeru ostalo le pri besedah. Zato je bilo že jeseni lansko leto predlagana ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi se s primeri ukvarjala. V podpis so zadevo posredovali tudi NSi, ki je to storila šele včeraj. Gre za način, ki se ga poslanci lahko poslužijo. Poudarila je, da ima po Ustavi vsak pravico do osebnega dostojanstva in varnosti itd. Jerajeva je spomnila tudi na evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in druge mednarodne pogodbe. To po njenem državi nalaga določeno skrb.
V primeru, da do kršitev pride pa da ukrepa. Prav tako je navedenih nekaj primerov otrok, ki so že kmalu po rojstvu umrli, staršem pa jih ni bilo dovoljeno pokopati. Prav tako naj bi dokumentacija vsebovala vrsto nedoslednosti, pomanjkljivosti, zgodbe pa naj bi bile zelo podobne. Materam niso dovolili videti umrlih otrok, ki naj bi se rodili živi. Prav tako se je včasih porodnišnica ponudila za kritje stroškov pokopa. Štirje primeri so bili zaznani v porodnišnici Maribor in naj bi se zgodili v letih 1971, 1976, 1986 in 1990. Po en primer je zabeležen v Celju (leto 1976) in v Kranju (leto 1986). Primeri naj bi se nanašali tudi na večplodno nosečnost, pri čemer naj eden od dvojčkov ne bi preživel. Ena od mam je čez nekaj let na dom celo prejela poziv k cepljenju otroka, zatem pa poziv k vpisu otroka v prvi razred OŠ.
Kakšna je odgovornost nosilcev javnih funkcij?
Od preiskave si nadejajo pojasnitev vseh dejstev in okoliščin ter ocenila dejansko stanje suma storitev kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe (ukradeni otroci), kar naj bi se na območju republike Slovenije dogajalo od leta 1965 dalje. S preiskavo bodo skušali razjasniti vsa dejstva, kako in zakaj se je to dogajalo ter ugotoviti čigavi in kakšni interesi so pripeljali do primerov domnevnih storitev kaznivih dejanj. Ugotavljati nameravajo tudi povezave med posameznimi nosilci javnih funkcij, nosilci funkcij v organih javnega sektorja, morda tudi v organih odkrivanja in pregona, ki naloge niso opravili. Prav tako se nameravajo lotiti preiskave v povezavi z zdravstvenimi in socialnovarstvenimi inštitucijami ter pogrebne in pokopališke dejavnosti. Prav tako želijo ugotoviti, ali in zakaj naj bi posamezni nosilci javnih funkcij dopustili primere storitev kaznivih dejanj.
Domen Mezeg