Predsednik vlade Janez Janša se je danes na Brdu pri Kranju udeležil slavnostnega odprtja kongresa Zadružne zveze Slovenije z naslovom “Na temeljih tradicije v poslovni model prihodnosti” in nagovoril odločevalce v zadrugah. V svojem nagovoru je poudaril pomen zadružništva v Sloveniji, kjer deluje že 150 let in še vedno živi. Na odprtju kongresa so poleg Janše spregovorili predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek in državni sekretar pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Andrej Čuš.
Zadružna zveza Slovenije kot krovna stanovska organizacija združuje 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug, ki zaposlujejo 2.600 delavcev in v katere je združenih več kot 13 tisoč kmetov. “150 let je dolga doba, je čas, v katerem se marsikaj zgodi, se marsikaj rodi, umre, nastane in izgine,” je izpostavil premier Janez Janša in dodal, da je slovensko zadružništvo nastalo na realnih osnovah, da je bilo organizirano okoli realnih potreb in, da zato vse to obstaja tudi še danes.
Zadružništvo je strateška dejavnost
Janša je v nadaljevanju spregovoril o preteklem letu, ki je bilo zaznamovano s strani epidemije novega koronavirusa. Številne države so namreč imele velike težave z zagotavljanjem različnih surovin, tudi hrane. “V epidemiji smo se zavedali, da hrana ni produkt, ki je vedno dosegljiv, da gre za najbolj strateško surovino.” Zadružništvo je zato po prepričanju Janše strateška dejavnost.
V Evropski uniji od lanske pomladi poteka razprava o t. i. strateški avtonomiji, v okviru katere poteka tudi razprava o evropski kmetijski politiki, je izpostavil in dodal, da so se tisti, ki so ustanavljali Evropsko unijo, zavedali pomena hrane, kmetijstva in samooskrbe. Tista politika predstavlja enega od stebrov združene Evrope, ki je zagotovila, da evropska celina v času po II. svetovni vojni ni stradala, da se je proizvajalo več hrane od potrošnje. Skupna kmetijska politika je, kot je poudaril Janša, prinesla tudi določene probleme. Na evropski celini vsi, ki proizvajajo hrano, namreč niso v enakem položaju. Obstajajo različni mehanizmi, ki skušajo zadevo izenačiti, a niso dovolj dodelali, zato bo na tem področju potrebno še veliko dela. Nesorazmerja so tudi v verigi proizvodnje in prodaje hrane, na kar vlado pri sprejemanju različnih ukrepov vedno znova opozarja tudi kmetijski minister. Ob tem je dodal, da odgovori na to niso vedno enostavni, saj se pri tem spopadata dva principa, princip tržnega gospodarstva in princip strateškega pomena. Ker je Slovenija del skupnega evropskega trga in skupne evropske kmetijske politike je iskanje ravnotežja med različnima principoma še toliko težje.
Slovenski kmet je bil vedno sposoben prestati najtežje čase
Po besedah Janše zadruge veliko naredijo za to, da je problem lažje rešljiv. Kmetijske in gozdarske zadruge namreč zagotavljajo prehransko varnost in v Sloveniji odkupijo 80 odstotkov vse predelane hrane s kmetij. V prihodnjem poslovnem modelu, z uvajanjem novih tehnologij, digitalizacije in pametnih vasi je možno iskati odgovore tudi na te izzive, je izpostavil Janša in ob tem izrazil veselje, da zadružniki prepoznavajo to priložnost, zato ga osebno ne skrbi za prihodnost slovenskega kmeta. “Slovenski kmet je bil v slovenski zgodovini vedno tisti, ki je bil z zdravo kmečko pametjo sposoben prestati najtežje čase.”
Po besedah državnega sekretarja pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Andreja Čuša se število zadrug v Sloveniji povečuje. “Vse bolj prisotne so tudi v gospodarskih dejavnostih, saj zadružništvo omogoča številne priložnosti na področju energetike, turizma in obnovljivih virov. Na ministrstvu pripravljamo dva razpisa: za oblikovanje podpornega okolja za socialna podjetja in za profesionalizacijo zaposlenih. Želja namreč je, da omogočimo enake pogoje za mlade in prihodnje rodove tudi na podeželju, tj. enak dostop do storitev javne uprave, izobraževanja ter kariernega napredovanja,” je izpostavil Čuš.
Na kongresu Zadružne zveze Slovenije je minister dr. Jože Podgoršek poudaril, da sta sodelovanje in povezovanje ključni temelj kmetijstva. “Pred nami so zagotovo pomembni izzivi. Nova Skupna kmetijska politika – smo na križišču. Kam želimo naprej? Želimo predvsem podpreti intervencije in finančne ukrepe, ki bodo pomagali slovenskemu kmetu. Želimo pomagati slovenskemu kmetijstvu, boljši konkurenčnosti, boljši odpornosti na epidemije, podnebne spremembe, boljšemu prenosu znanja, ker to je tisto, kar slovensko kmetijstvo potrebuje. Kmetijski ministri zagovarjamo eno pomembno načelo: Da je Skupna kmetijska politika namenjena ne samo okoljskim in socialnim vidikom, ampak predvsem ekonomskim vidikom evropskega kmetijstva in podeželja kot prostora,” je poudaril.
“Letos praznujemo 30. rojstni dan slovenske državnosti. Slovenski kmet je bil že na samem začetku tisti, ki je s svojim pogumom preko Unionske dvorane, Cankarjevega doma in Kongresnega trga z ustanovitvijo prve stanovsko neodvisne politične organizacije, slovenske kmečke zveze, oral ledino pri demokratizaciji Slovenije. Šele, ko je bila ta ledina zorana, so nastali pogoji za slovensko osamosvojitev,” je izpostavil Janša in ob tem spomnil na Ivana Omana, dr. Ivana Pučnika in Franca Zagožna, ki se niso zavedali samo pomena svojega poklica in poslanstva, temveč tudi pomena širših razmer, pomena svobodnega demokratičnega življenja, ki omogoča, da je pošteno delo tudi pošteno plačano in nagrajeno.
Slovensko podeželje in slovenski kmet je del zdrave politične Slovenije
Po besedah Janše je tudi po tridesetih letih slika podobna. “Slovensko podeželje in slovenski kmet je del zdrave politične Slovenije, ki se zaveda, da denar ne raste na drevesu. Da se je treba zelo potruditi za to, da se nekaj ustvari. Da ni problem samo, kako ustvarjeno deliti, ampak je najprej treba nekaj ustvariti, za kar je potreben pogum, vztrajnost in potrpežljivost. Tisti, ki ustvarja, mora imeti tudi prvo besedo pri delitvi ustvarjenega.” Po prepričanju predsednika vlade ta duh preveva slovensko zadružništvo od samega začetka.
Predsednik vlade je ob koncu svojega nagovora zadružnikom zaželel uspešno delo na kongresu in veliko poguma, optimizma in zaupanja pri gradnji novih poslovnih modelov, ki se nakazujejo in, ki so jih zadružniki pogumno vključili v svoje programe, delo in izobraževanje. “S tem pristopom bodo šle stvari na bolje.” Ob tem je še dodal, da je v Državnem zboru RS predlog novele Zakona o zadrugah, ki je bil pripravljen v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije, ter, da verjame, da bo z novo zakonsko podlago ustvarjena še dodatna stopnička za razvoj slovenskega zadružništva.
Nina Žoher