Stranka Socialni demokrati se je ponovno izkazala kot stranka, ki zasleduje le partikularne finančne interese, kar kaže na domnevno lobiranje vidnega člana Dejana Prešička za slovensko podjetje, ki pa ni naključno. Prešiček naj bi lobiral za podjetje Esotech d. d. v lasti Marka Škoberneta, očeta nekdanjega poslanca SD Jana Škoberneta. Spomnimo, da smo v preteklosti že pisali o omenjenem podjetju, ki pa ima povezave vse do predsednika Republike Srbske Milorada Dodika.
Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), kjer je direktor Dejan Prešiček, je prejel več kot štiri milijone evrov iz javnih sredstev, med drugim za projekte v Severni Makedoniji. Eden izmed njih je čiščenje odpadnih voda v Dojranskem jezeru, vreden skoraj 2,7 milijona evrov. Prešiček se je znašel pod obtožbami, da je poskušal vplivati na razpisne pogoje v korist slovenskega podjetja.
Župan Dojrana, Ango Angov, trdi, da je bil deležen pritiskov, da bi posel dobilo slovensko podjetje, vendar je na koncu izbralo cenejšega makedonskega ponudnika. Prešiček je sicer njegove obtožbe zanikal, a obstaja velik dvom v njegovem demantiranju, saj se je sestanka z županom Dojrana udeležil prav z lastnikom omenjenega podjetja. Župan Angov, ki sodi med severnomakedonske Socialne demokrate (SDSM), je o domačih pritiskih poročal tudi na srečanju Odbora za razvojno pomoč (DAC) OECD. Kljub tem obtožbam slovensko zunanje ministrstvo ni prejelo uradne pritožbe, čeprav je župan neformalno obvestil slovenskega veleposlanika v Skopju o domačih poskusih vplivanja.
Prešiček in Škoberne sta dolgoletna sopotnika
Prešiček je domnevno lobiral za podjetje Esotech d. d. v lasti Marka Škoberneta. V preteklosti smo že večkrat poročali o povezavah Socialnih demokratov z domnevno spornimi posli in tajkunskimi omrežji. Ironično je med njimi tudi Škoberne Jan, dolgoletni Prešičkov sopotnik, skupaj ju veže že afera z mobingom na ministrstvu za kulturo. V javnosti pa je nazadnje odmevala zgodba o vodenju političnega inštituta 1. maj, ki je lani ustvaril skoraj 400 tisoč evrov prihodkov, večinoma z donacijami. Pri tem pa je več kot 160 tisoč evrov plačal stranki za najem nekdanjih prostorov SD-ja na Levstikovi v Ljubljani.
Nekdanji poslanec je bil tudi “borec proti privatizaciji”, medtem ko je njegov oče Marko Škoberne skupaj s partnerji tajkuniziral velenjsko podjetje Esotech. To podjetje je v preteklih letih služilo milijone, predvsem prek sodelovanja s Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), kjer je Esotech med letoma 2014 in 2017 zaslužil več kot 2,4 milijona evrov. Po letu 2015, ko je bil Jan Škoberne poslanec, so se nakazila Esotechu občutno povečala, saj je tako presegla tudi po 300 tisoč evrov mesečno. Esotech je med drugim prejel več kot 13 milijonov evrov javnih sredstev od velenjske občine, in sicer v obdobju, ki se prekriva s časom, ko je Škoberne mlajši delal kot svetovalec župana.
Povezave družine Škoberne segajo tudi v Republiko Srbsko, ki velja za poslovni raj slovenske levice, kjer so pogosto prisotni politiki, kot so Zoran Janković, Drago Isajlović in Damjan Belič. V tej bosanski entiteti že vrsto let vlada predsednik Milorad Dodik. V Sloveniji, kjer po osamosvojitvi ni bilo izvedene grafike, so nekdanje sile ponovno prevzele oblast in vpliv na posle, podobno kot v Republiki Srbski.
Ob vsem tem se poraja tudi vprašanje, ali je bilo morda prav podjetje Esotech donator Inštituta 8. maj. Spomnimo, da sta bila ustanovitelja tega inštituta takratna predsednica in glavni tajnik SD Tanja Fajon in Klemen Žibert, direktor je bil do pred kratkim nihče drug kot Jan Škoberne. Inštitut 1. maj svojih donatorjev nikoli ni želel razkriti, a čeprav sta tako Marko Škoberne in Dejan Prešiček ta namigovanja zavrnila, ne gre spregledati dejstva, da Škoberneta in Prešička že dlje časa povezuje močna politična vez.
Skupaj tudi v času obtožb o mobingu?
Prešiček je bil v času mandata ministra za kulturo pod drobnogledom zaradi neprimernega obnašanja na delovnem mestu. Pod drobnogled javnosti je padel, ko si je eden od njegovih uslužbencev vzel življenje. Na medmrežju se je nato pojavil anonimni zapis o dogajanju na ministrstvu, v njem pa tudi potrditev, da naj bi na ta tragični dogodek (poleg drugih osebnih okoliščin) vplival tudi neprimeren odnos ne enega, ampak dveh vodilnih funkcionarjev ministrstva do pokojnega. V ospredju sta bila tako Prešiček kot njegov takratni državni sekretar Jan Škoberne. Temu je nato sledila debata na družbenem omrežju oz. izjave vpletenih oseb, da je bila prav oseba, ki je storila samomor, največja žrtev t. i. mobinga.
Po navajanju N1 naj bi bil pod vprašajem tudi sam postopek Prešičkovega imenovanja za direktorja CMSR, saj je bil za njegovo imenovanje spremenjen statut centra. Zaradi tega so parlamentarci zahtevali revizijo delovanja CMSR, predvsem glede njegovega poslovanja v času Prešičkovega mandata. Računsko sodišče naj bi pregledalo poslovanje CMSR od leta 2018 do leta 2024, saj so se nakazila po Prešičkovem prihodu občutno povečala.
A. H.