V tokratni oddaji Kdo vam laže je voditelj Boris Tomašič gostil dolgoletnega raziskovalca slovenskih arhivov Igorja Omerzo. Slednji je v oddaji pojasnil, zakaj je verodostojnost dokumentov, ki razkrivajo del politične kariere Marte Kos, kredibilna, v drugem delu oddaje pa razkriva tudi osebnost iz slovenske zgodovine, za katero meni, da je “pozabljeni osamosvojitelj“.
Igor Omerza je eden redkih z dostopom do arhiva, kjer so na voljo dokumenti in zloglasni seznam Udbinih registriranih in neregistriranih virov. Pregledal je na tisoče dokumentov, vendar je okrog 90 odstotkov le-teh bilo uničenih. “Bolj ko se bližamo koncu režima, več je uničenega,” je dejal. Z gotovostjo potrjuje verodostojnost teh virov, ki so nastajali od leta 1946.
Omerza potrjuje, da so vsi dokumenti avtentični, “še posebej ta, o katerem je govora, torej Centralna aktivna evidenca (CAE), ki je v arhivu uradni dokument. Tukaj je milijon posameznikov in posameznic z imeni, priimki, imeni očeta, mame in ostalih osebnih podatkov … ali so bili registrirani / neregistrirani sodelavci Udbe ali pa so bili nezavarovani, teh ljudi je več kot milijon”. Ti podatki, ki so nastajali od leta 1946, se pojavljajo tudi v Udba.net, dodaja Omerza in poudarja, da so podatki skladni in da je kaj takega “nemogoče falsificirati”.
Priznanje bi ji olajšalo situacijo
Omerza je v nadaljevanju pojasnil, da so med njimi obstajali registrirani viri in registrirani sodelavci in da so bile njihove vloge različne, vsekakor pa trdi, da je nemogoče, da nekdo z oznako 14 tisoč in še nekaj ne bi vedel, da sodeluje z Udbo. Tomašič je želel, da se to razčisti, saj tako Marta Kos negira sodelovanje s tajno politično policijo, to pa bi lahko poskušali tudi mediji.
V nadaljevanju je Omerza spregovoril tudi o nekaterih njenih morebitnih sodelovanjih in “akcijah”, v katerih je sodelovala kot vir oziroma informatorka. Ker je imela Udba poleg tajnega delovanja tudi del odseka, ki je deloval kot standardna obveščevalna služba, Omerza meni, da bi se Kosova lahko rešila iz te zagate, v kateri je, če bi priznala, da je delala z obveščevalno službo. Tega ji po njegovem mnenju nihče ne bi mogel očitati, a tega ni storila.
Tomašič: “Vabim vas, da nas tožite!”
Zgodovinar omenja tudi pogovore, ki so se leta 1974 odvijali med Lampretom, šefom sekcije, in Kocbekom, ko je ta prišel v Ljubljano na intervju ob svojem rojstnem dnevu. “Vsi ti dogodki so bili tako natančno dokumentirani, saj so Kocbeku prisluškovali v njegovem stanovanju in tako tudi Lampretu. Taka poročila so bila v osnovi politična, ne obveščevalna,” je pojasnil Omerza, ki je izpostavil, da je bil v tistem času vsak iz RTV, ki je bil poslan na Deutsche Welle, poslan tja zaradi informiranja.
Po daljšem pojasnilu in argumentih, zakaj so vsi ti viri kredibilni – njihova verodostojnost je bila le potrjena tudi na sodišču, je Tomašič kandidatko za evropsko komisarko pozval: “Marta Kos, če mislite, da to ni res, vas vabim, da nas tožite. Na sodišču bomo dokazali verodostojnost teh dokumentov.”
Franc Jeza – pozabljeni osamosvojitelj
Omerza v drugem delu spregovori o svoji novi knjigi oziroma eni izmed knjig Franc Jeza – Separatist v zbirki serije knjig Velikani slovenske osamosvojitve. Kot je dejal, so bili v Sloveniji številni posamezniki, ki so igrali ključno vlogo v osamosvojitvenem procesu, med njimi Ciril Žebot, France Bučar in Jože Pučnik, ki so tudi vsi imeli svoja kodna imena. “V tem kontekstu se izpostavlja Franc Jeza, pogosto spregledan, bistveni akter, ki se je boril za demokratično Slovenijo in proti diktatorskemu režimu. Bil je v zaprtih nemških in italijanskih taboriščih, po vojni se je ukvarjal z novinarstvom in ostajal kritičen do stalinističnega sistema,” je dejal.
Jeza je bil preganjan s strani Udbe, ki ga je sumila, da bi lahko predstavljal grožnjo njihove oblasti, in skozi življenje je doživel težave, saj mu niso dovolili, da bi pridobil dostojno delo. Njegova zavzetost za samostojno Slovenijo je bila močna, kljub preganjanju pa nadaljuje boj s pisanjem in javnim delovanjem. V njegovem delu je bila izražena vizija samostojne Slovenije. Razpravlja tudi o vlogah drugih postav, kot sta Milan Kučan in Igor Bavčar, in kako so se ti posamezniki preoblikovali v času osamosvojitve. Opozarja se na zapleteno dedovanje preteklosti, vključno s preganjanjem osamosvojiteljev s strani Udbe.
Omerza kritično obravnava sedanja vprašanja, kot so pokop vojaških častnikov prejšnjega režima in ohranjanje simbolov, ki delijo družbo. Poudarja spomine na osamosvojitev ter vprašanje identitete in trajnosti slovenske državnosti glede na preteklost. Pogovor voditelja in Omerze se zaključi z opozorilom na potrebo po kritični analizi zgodovine in varstvu spominov, kajti zgodovina oblikuje prihodnost naroda.
Celotno oddajo si lahko pogledate na spodnji povezavi:
Vljudni vabljeni k ogledu!
T. B.