Vlada zavaja javnost, da ji je uspelo na področju varčevanja zamejiti državno potrošnjo. Lahko je namreč privarčevati, če hkrati občutno dvigneš proračunsko porabo.
Vlada RS zavajajoče poroča o državni potrošnji (česar smo iz preteklosti že vajeni v primeru cen živil; več). Vlada: “Slovenija je lansko leto zaključila z nižjim javnofinančnim primanjkljajem od sprva načrtovanega. To nam je uspelo z varčevanjem z zamejitvijo državne potrošnje in financiranjem najnujnejših ukrepov, predvsem tistih, povezanih z odpravo posledic katastrofalnih poplav.”
Lahko je “varčevati” ob dvigovanju proračunske porabe
Že konec lanskega leta pa so mediji izpostavili podatek, da je vlada proračunsko porabo dejansko dvignila za dobrih 54 milijonov evrov (več). Gre za taktično potezo – porabo se po eni strani dvigne, da se lahko bajno troši. In če v “prašičku” ostane še kaj, se vlada trka po prsih, rekoč, da gre za varčevanje. Do njenega ravnanja je bil zelo kritičen tudi predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun. Glede njenega postopanja je dejal, da onemogoča kredibilno oceno javnofinančnih učinkov posameznih ukrepov.
Ne, to vam je uspelo z nerealnim proračunskim načrtovanjem, kar vam je Kračun povedal že ob sprejetju proračuna. Najprej nabijete porabo, potem trošite, kar se da, če pa na koncu kaj ostane, pa to razglasite za "varčevanje". https://t.co/ACoyZ3qjHQ
— Svoboda (@SvobodaBlog) April 3, 2024
Kračun: Proračunski dokumenti so brezpredmetni!
Kračun: “Načrtovanje v proračunskih dokumentih je pomanjkljivo in ne omogoča ustreznega zaupanja. Zaradi sprejemanja dodatnih ukrepov in njihovega spreminjanja v času obravnave proračunskih dokumentov se nezanesljivost stopnjuje.” Dodal je, da je bil del ukrepov dopolnjenega predloga proračuna za 2025 povezan z odpravljanjem posledic poplav, toda kljub temu zadeva kaže na nezadosten premislek. Kot je še pojasnil, so proračunski dokumenti brezpredmetni, ravnanje pa nedopustno z vidika kredibilnega proračunskega načrtovanja.
Inflacija v Sloveniji je nad povprečjem evroobmočja
Precej o kondiciji slovenskega gospodarstva pove tudi podatek o letni inflaciji v evroobmočju in Sloveniji. V območju z evrom, po poročanju STA, ta z marcem znaša 2,4 odstotka. V Sloveniji je po prvi oceni decembra lani na letni ravni znašala 3,4 odstotka, merjeno s harmoniziranim indeksom, kar je enako kot februarja. Na mesečnem nivoju so cene po tem indeksu porasle za 0,6 odstotka. Za dodatna pojasnila glede vladnih navedb smo se obrnili na Davorina Kračuna, predsednika fiskalnega sveta. Odgovor bomo objavili, ko ga bomo prejeli.
Fiskalni svet je na svoji spletni strani objavil novo številko publikacije Mesečna informacija, katere ključni poudarki so:
· Državni proračun je imel po predhodnih podatkih v prvih treh mesecih leta primanjkljaj (-379 mio EUR), ki je brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov znašal -278 mio EUR. V obeh primerjavah je bil večji kot v istem obdobju lani.
· Po izločitvi neposrednega učinka interventnih ukrepov je bila raven prihodkov medletno na podobni ravni, rast porabe pa se je več kot podvojila. Slednje je bilo v največji meri posledica visoke rasti stroškov dela zaradi predčasnega izplačila regresa ter povečanja transfera v ZPIZ ob visoki redni uskladitvi pokojnin.
· Primanjkljaj sektorja država je lani znašal -2,5 % BDP, kar je 1,9 o. t. BDP manj od oktobrskih projekcij vlade. Manjši primanjkljaj od predvidenega je bil v največji meri posledica nižje realizacije investicij od načrtovane. Fiskalni svet sicer že dlje časa opozarja na preveč optimistične projekcije investicijske aktivnosti.
· Lansko znižanje bruto dolga sektorja država za 3,3 o. t. BDP na 69,2 % BDP je bilo skoraj v celoti posledica visoke inflacije. Zaradi ohranjanja visoke likvidnostne rezerve je neto javni dolg sicer precej nižji in je po zadnjih razpoložljivih podatkih konec tretjega četrtletja lani znašal 45,9 % BDP.
Domen Mezeg