Vmesno poročilo o gradnji kanala C0, ki ga je pripravila preiskovalna komisija državnega zbora pod vodstvom Anje Bah Žibert (SDS), obsega več kot 500 strani z 91 ključnimi ugotovitvami in šestimi predlaganimi sklepi. Ugotovili so, da je kanal C0 brez ustreznih zaščitnih ukrepov resna grožnja za pitno vodo, ki je strateškega pomena za Slovenijo.
Komisija je prejšnji petek, 13. junija 2025, obravnavala poročilo, ki poudarja tveganja za onesnaženje pitne vode in vprašljive postopke pri pridobivanju gradbenih dovoljenj brez celovite presoje vplivov na okolje. Poročilo se osredotoča na nepravilnosti, politično vmešavanje in nezakonitosti gradnje povezovalnega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani, ki poteka skozi vodovarstveno območje Ljubljanskega polja.
Ključne ugotovitve in nepravilnosti
Ključne ugotovitve oziroma očitki vključujejo nepregledne upravne postopke, pritiske na lastnike zemljišč in pomanjkljivo upoštevanje stroke, ki opozarja na nevarnosti za vodonosnik. Poročilo bodo predvidoma obravnavali na seji državnega zbora, postavlja pa se vprašanje, ali bo prevladala skrb za pitno vodo ali politična lojalnost.
Vmesno poročilo vsebuje 91 ključnih ugotovitev, ki osvetljujejo domnevne nepravilnosti projekta. Na podlagi razpoložljivih virov in pričevanj pred komisijo so ključne ugotovitve naslednje: tveganja za pitno vodo, neustrezni upravni postopki, politični pritiski in vmešavanje, prezrta strokovna opozorila, postopkovne nepravilnosti in skrivanje podatkov.
Tveganja za pitno vodo
Strokovnjaki, kot je hidrogeolog Mitja Janža, so opozorili, da kanal C0 na vodovarstvenem območju Ljubljanskega polja predstavlja nesprejemljivo tveganje za onesnaženje vodonosnika, ki zagotavlja pitno vodo za Ljubljano. Analiza Geološkega zavoda Slovenije je namreč pokazala, da tveganja presegajo dopustno raven, prvotna zasnova kanala pa ni ustrezna. Predlagane so bile alternativne rešitve, kot je gradnja kanala na površju ali v galeriji z dvojnimi cevmi, vendar tega niso sprejeli.
Ljubljansko polje je namreč primaren vir pitne vode za več kot 300.000 prebivalcev. Kanal C0 poteka skozi vodovarstveno območje, kjer obstaja visoko tveganje za onesnaženje podtalnice ob morebitnih uhajanjih ali poškodbah kanala, saj kanal ni ustrezno zaščiten pred puščanjem.
V primeru izrednih dogodkov, kot so potresi (trasa poteka na potresno ogroženem območju), poplave ali mehanske poškodbe, bi lahko odpadne vode pronicale v vodonosnik, kar bi ogrozilo kakovost pitne vode.
Neustrezni upravni postopki
Poročilo izpostavlja tudi nepravilnosti pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Agencija RS za okolje (Arso) je namreč v predhodnem postopku izdala sporen sklep, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, kar stroka označuje kot zavajajočo informacijo. Ugotovitve kažejo, da so bili postopki netransparentni, nekdanji minister Jure Leben pa je govoril, da se ministrstvo v te postopke vsebinsko ne sme vmešavati, kar kaže na pomanjkanje nadzora.
Politični pritiski in vmešavanje
Komisija je zaslišala priče, ki so opozorile na pritiske na lastnike zemljišč in domnevno politično vmešavanje pri izvajanju projekta. Nekdanji državni sekretar Aleš Prijon je izpostavil celo goljufije v povezavi s projektom.
Strokovna opozorila prezrta
Priče, kot sta Jože Duhovnik in Tomaž Ogrin, so opozorile, da kanal C0 ne sledi sodobnim smernicam upravljanja z odpadno vodo in da so traso nepravilno umestili, prav tako je tudi na potresnem območju. Prvotna zasnova namreč ne vključuje zadostnih zaščitnih ukrepov, kot so dvojne cevi ali gradnja v galeriji, ki bi zmanjšala tveganje za onesnaženje. Ogrin je izpostavil, da so traso kanala nepravilno umestili, kar povečuje tveganje za negativne okoljske posledice. Priče so opozorile tudi na odgovornost investitorja, to je podjetja Voka Snaga, in projektanta Hidroinženiringa.
Postopkovne nepravilnosti
Poročilo navaja, da je bilo v zvezi s projektom več nezakonitih postopkov, in sicer vključno z izogibanjem celoviti presoji vplivov na okolje. Špela Bergant, uradnica, podpisana pod sklep, da je za kineto potrebna presoja vplivov na okolje, je ob teh zavajajočih poročanjih poudarila, da pri izrednih dogodkih vplivov na pitno vodo ni mogoče izključiti, kar povečuje tveganje za dolgoročno onesnaženje.
Trasa kanala C0 namreč poteka na območju, ki je geološko nestabilno in potresno aktivno. Poškodbe kanala zaradi potresov ali talnih premikov bi lahko povzročile uhajanje odpadne vode v podtalnico, kar bi povzročilo katastrofalne posledice na ravni oskrbe s pitno vodo.
Skrivanje podatkov
Podatke je skrival tudi Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo. Sodišče mu je zato izreklo 1000 evrov kazni. Kumer ni želel razkriti, kdo je vodil postopek za odločitev, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, nakazuje pa na netransparentnost in oviranje dela komisije. Zakaj so lahko zatajili? “Zato, ker je na drugi strani Janković.”
Vida Kocjan