Petindvajsetega junija praznujemo dan, ko je Slovenija stopila na pot samostojnosti. To ni samo obletnica političnega dejanja – je praznik poguma in dolgoletne vizije slovenskega naroda. A samostojnost nikoli ni pomenila izolacije. Ravno nasprotno – Slovenija si je želela postati del demokratične Evrope, vstop v Evropsko unijo je bil uresničitev te ambicije.
EU nam je prinesla marsikaj dobrega: stabilno valuto, prost pretok ljudi, dostop do največjega notranjega trga na svetu, podporo razvoju regij. Slovenija se je lahko razvijala hitreje, bolj povezano, z več možnostmi za mlade in podjetne.
Dan državnosti nas ne povezuje le s preteklostjo, ampak nas kliče tudi k razmisleku o prihodnosti.
Danes, več kot 20 let po začetku pristopnih pogajanj, in v svetu, kjer se geopolitični konflikti zaostrujejo, se moramo vprašati: kam gremo? In predvsem – ali EU in Slovenija res delujeta na način, kot smo si želeli?
Slovenija ima številne neizkoriščene potenciale, ki jih lahko bolje uresniči z večjo politično zrelostjo in s treznejšo vlogo v evropskih razpravah. Le tako lahko postane bolj verodostojen sogovorec znotraj EU, ki se danes sooča z največjimi izzivi doslej – od nezakonitih migracij, političnih dvojnih standardov, energetske in gospodarske nestabilnosti, varnostnih groženj in vojne v naši soseščini. Zato potrebujemo transparentno in odporno demokracijo znotraj EU, pogoje, ki bodo krepili konkurenčno evropsko gospodarstvo, ter podporo družinski politiki kot temelju zdrave in vzdržne družbe.
Primer, ki me je kot evropskega poslanca zaskrbel, je povezan z novelo zakona o RTV Slovenija in političnim vplivom evropske komisarke Věre Jourove na odločanje Ustavnega sodišča RS. Zato sem še posebej vesel, da mi je kot prvemu slovenskemu evropskemu poslancu uspelo doseči zmago pred Sodiščem EU, ki je razsodilo, da je Evropska komisija nezakonito cenzurirala dokumente in mi neupravičeno onemogočila dostop do informacij. Odločitev Sodišča EU pomeni pomemben precedens za pravico javnosti do obveščenosti in vladavino prava. Gre za jasno opozorilo, da morajo tudi evropske institucije delovati pregledno in odgovorno, posebej kadar gre za občutljive posege v notranje zadeve držav članic.
Še vedno verjamem v Evropsko unijo – a takšno, ki je skupnost narodov, ne političnih klik. Unijo, ki varuje nacionalne identitete, spodbuja pluralizem, transparentnost in omogoča razpravo. EU ne sme postati ideološki projekt, ki odklanja drugačnost in kaznuje države z vlado napačne barve. Slovenci smo se odločili za Evropo narodov, ne za Evropo centralizma. Zato moramo ves čas poudarjati evropske krščanske korenine in spoštovanje volje državljanov.
Naj bo dan državnosti opomin na pogum, s katerim smo uresničili svojo samostojnost.
Ostanimo zvesti in ponosni na vrednote, ki so nas oblikovale kot narod – in jih pogumno zastopajmo tudi v Evropi.
Dr. Milan Zver, evropski poslanec EPP/ELS