O tem, kako je podjetje Borzen, pomembno za Roberta Goloba, predsednika vlade in stranke Gibanje Svoboda, priča podatek, da je vlada že na eni izmed prvih vladnih sej v začetku junija zamenjala člane nadzornega sveta v tem podjetju. Sledila je zamenjava na mestu direktorja, ki prihaja iz družbe GEN-I, slednjo pa je vodil Robert Golob.
Prihodki Borzena so začeli enormno naraščati, posledično tudi dobiček, saj je bil ta leta 2023 s 5,33 milijona evrov v primerjavi s prejšnjim letom višji že za 35 odstotkov. Podatki o poslovanju za leto 2024 še niso javno dostopni. Borzen je za Goloba zelo pomemben predvsem zaradi njegovega lastništva družbe Star Solar. Gre za podjetje, ki je včasih veljalo za podjetje v lasti družine Golob, oktobra 2023, torej tedaj, ko je bil Golob že predsednik vlade, pa je lastništvo v celoti prešlo na Roberta Goloba.
Za direktorico podjetja je sprva imenoval komaj polnoletno hčerko Luno, kar javnost ni dobro sprejela. Direktorica podjetja Star Solar je zdaj Maksimilijana Polak. Od leta 2013 je bila zaposlena v družbi GEN-I, nato jo je Golob imenoval za državno sekretarko v svojem kabinetu, kjer je bila zadolžena za dialog s civilno družbo (nevladnimi organizacijami) in koordinacijo državljanskih pobud. Maja 2024 je zapustila mesto državne sekretarke, takoj po razrešitvi pa jo je Golob imenoval za direktorico podjetja Star Solar. Po njenih navedbah naj bi bila zaposlena v GEN-I, kar pomeni, da je njena plača prav breme družbe in ne podjetja Star Solar. Po teh Golobih manevrih s podjetjema Borzen in Star Solar je jasno, da so se izplačila Golobovemu podjetju iz Borzena precej povečala.
Izplačila Borzena podjetju Star Solar
Portal Regional Obala je poročal, da je podjetje Star Solar dolga leta prejemalo obratovalno podporo, ki je do leta 2021 letno znašala med 240.000 in 280.000 evrov. V letih 2022 in 2023 se je ta znesek zmanjšal. Leta 2022 je podjetje prejelo 111.000 evrov, kar potrjujejo tudi podatki v spletni bazi Erar. S 1. februarjem 2024 je podjetje prešlo na zagotovljeni odkup, kar pomeni, da je Borzen postal kupec električne energije iz sončnih elektrarn, ki so bile last podjetja Star Solar, zato je podjetje prejelo več finančnih sredstev kot leta 2023.
Kje je Komisija za preprečevanje korupcije?
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je obravnavala poslovanje podjetja Star Solar v lasti Roberta Goloba in njegovo sodelovanje z državnim podjetjem Borzen. KPK je namreč prejela prijave, ki so nakazovale domnevne nepravilnosti pri poslovanju Borzena s podjetjem Star Solar. Po pregledu razpoložljive dokumentacije in informacij KPK nato (pričakovano) ni potrdila kršitev. Temu se ni mogoče čuditi, saj je Golob kot predsednik vlade plačo najbolj povečal prav predsedniku KPK. Tako ali tako pa ima vse pod nadzorom. Je pa KPK zaznala korupcijska tveganja v povezavi z imenovanjem članov nadzornega sveta Borzena. Slednje se je zgodilo takoj po nastopu Golobove vlade, torej na začetku junija 2022. KPK je nato na vlado naslovila priporočila za zmanjšanje teh tveganj, kar pa je “blažev žegen”, kot bi rekli pogovorno. Zanimivo je še to, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije funkcionarjem ne prepoveduje lastništva v podjetjih. V tem primeru je prepovedano poslovanje družbe Star Solar neposredno z vlado, ne pa tudi z drugimi subjekti javnega sektorja, kot je Borzen.
KPK je torej ugotovila, da se pri poslovanju podjetja Star Solar z Borzenom niso zgodile kršitve, vendar je izpostavila potrebo po večji transparentnosti in skrbnosti pri imenovanju nadzornikov v državnih podjetjih.
Parlamentarna preiskava?
V tem mandatu je bila imenovana tudi parlamentarna preiskovalna komisija, in sicer na predlog državnega sveta. V državnem zboru so pred tem propadli vsi poskusi, da bi preiskovalno komisijo ustanovila oziroma vodila koalicija. Znano je, da poslanci in poslanke stranke NSi niso želeli prispevati manjkajočih treh podpisov pod zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije. Takrat so v NSi očitno še pričakovali tesno sodelovanje z Golobom, kaj se je dogajalo, pa najbolje vedo sami. Dejstvo je, da je bil vlak za ustanovitev resne preiskovalne komisije zamujen. Stranka SDS je prispevala 27 podpisov, za ustanovitev komisije pa bi jih potrebovala 30. Manjkali so torej trije podpisi, teh pa v NSi niso želeli prispevati. Nato se je vključil Državni svet RS, vendar je vodenje komisije prevzela največja stranka, to je Gibanje Svoboda. Jasno je bilo, da iz te preiskave ne bo ničesar. In tako je tudi danes. Razlika je samo ta, da predsednik komisije za vodenje, poslanec Tomaž Lah (Gibanje Svoboda), ki to ni, mesečno prejme okoli 300 evrov dodatka.
Državni zbor je maja 2024 ustanovil parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se osredotoča na podjetje Star Solar, nekdanje Golobovo podjetje GEN-I in financiranje njegove stranke Gibanje Svoboda. Preiskava naj bi ugotovila morebitno Golobovo odgovornost za domnevne nepravilnosti v času njegovega vodenja podjetja GEN-I in preverila poslovanje podjetja Star Solar ter njegove transakcije z Borzenom. Slovenska tiskovna agencija (STA) je marca 2024 poročala, da je Komisija za nadzor javnih financ pozvala Finančno upravo RS (Furs), naj podrobno preveri poslovanje podjetja Star Solar, in vlado, naj predloži poročilo o tem. In kaj se je zgodilo? Nič posebnega. Vodenje preiskovalne komisije v državnem zboru je prevzela stranka Gibanje Svoboda, vse skupaj je na mrtvi točki, vodenje Fursa pa je prav tako v rokah preverjenega Golobovega kadra.
Izplačila nagrad zaposlenim v Borzenu
Borzen ima pod Golobovo vlado denarja kot pečka. Leta 2023 je imelo podjetje prihodke v višini 12,3 milijona evrov. Od tega so poslovni prihodki znašali 5,6 milijona evrov, finančni pa 6,7 milijona evrov. Za slednje navajajo, da gre za rezultat upravljanja z naložbami.
Nova24TV je marca 2025 poročala, da je Borzen vsem zaposlenim izplačal dodatno bruto plačo kot nagrado za uspešno poslovanje pri distribuciji državnih sredstev za proizvodnjo električne energije, in sicer vključno s podjetjem Star Solar. Za to so porabili 123.761 evrov, kar pomeni, da je vsak zaposleni (40 jih je) prejel približno 3094 evrov.
Borzen je v 100-odstotni lasti države, zato ima vlada ključno vlogo pri imenovanju nadzornega sveta podjetja. Junija 2022 je vlada imenovala nove člane nadzornega sveta Borzena, med njimi Mojco Veljkovič, Žigo Fišerja in Ivano Nedižavec Korada. KPK je z večletno zamudo ugotovila korupcijsko tveganje pri tem imenovanju. Posledic ni bilo.
Vida Kocjan