Z gripo v tej sezoni na srečo nismo imeli težav, saj v Sloveniji laboratorijsko niso potrdili primera. A virus gripe ni izginil in se bomo z njim zagotovo še srečali, torej se bomo morali proti gripi zaščititi vsako leto znova, so poudarili na strokovnem posvetu za slovenske zdravnike.
“V zadnjem letu se ves čas obnašamo, kot da bi bili v kirurški dvorani, in ti ukrepi so učinkoviti tudi proti prenosu virusa gripe, zato se z njo ne zdaj srečujemo. A izginotja virusa gripe ne moremo pričakovati, ker nima zgolj človeškega, ampak tudi živalskega gostitelja. Ker živalim ne moremo naložiti takih epidemioloških ukrepov, kot veljajo za nas, virus v naravi še vedno kroži,” je dejala infektologinja doc. dr. Daša Stupica s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ter predavateljica na Katedri za infekcijske bolezni in epidemiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
“Letošnja sezona gripe je izjemna, gripe v Sloveniji nismo laboratorijsko potrdili. Porast akutnih respiratornih infektov smo običajno zabeležili v poznih jesenskih mesecih, vrh pa januarja in februarja, kar sovpada s povečano intenziteto gripe. Letos smo porast teh okužb zaznali šele v marcu, ko so se odprli vrtci in šole. Izrazitega vrha pa zaradi odsotnosti gripe nismo zaznali,” je dejal specialist javnega zdravja asist. Zoran Simonović, predstojnik mariborske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje in zdravnik v Enoti za obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Maribor. Dodal je podatek, da so v drugem tednu marca v celotni evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije med 30 tisoč vzorci potrdili samo 18 primerov gripe.
Prihodnja sezona gripe bo lahko hujša, kot smo navajeni
Kaj torej lahko pričakujemo v naslednji sezoni gripe? “Napovedi so zelo negotove, strokovnjaki niso enotni. Pomemben faktor bodo ukrepi za omejevanje širjenja covida – če se jih ne bomo tako striktno držali, bo prihodnja sezona gripe lahko hujša, kot smo navajeni. Zaradi letošnje odsotnosti gripe bo namreč večji delež populacije bolj dovzeten za virus gripe, posebno otroci,” je opozoril asist. Simonović, ki pričakuje, da bo verjetno vsako leto potrebno jesensko cepljenje proti obema virusoma. A boji se, da bo letošnja odsotnost gripe spodbudila lažni občutek, da se proti gripi ni potrebno zaščititi, ker je ni. “Potrebovali bomo kar nekaj komunikacijskih naporov in ozaveščanja prebivalstva, da je zaščita tako proti covidu kot proti gripi izjemno pomembna in da je najbolje, da se zaščitimo proti obema.”
Slovenija z zelo nizkim deležem precepljenosti proti gripi caplja na repu evropskih držav. “Pred približno 15 leti se je vsako leto proti gripi cepilo približno 10 odstotkov populacije, po sezoni pandemske gripe leta 2009 pa smo doživeli drastičen upad deleža oseb, ki se cepijo proti gripi. Dno smo dosegli v sezoni 2015/2016, ko se je cepilo zgolj 60 tisoč ljudi oziroma 3 odstotki populacije. Od takrat povišujemo precepljenost, v sezoni 2019/20 se je cepilo približno 8 odstotkov celotne populacije. Pri starejših je sicer delež dosegel 20 odstotkov, a to je še vedno daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi imeli proti gripi cepljenih 75 odstotkov starejših od 65 let.”
Doc. dr. Stupica je opozorila na vpliv sezone brez gripe na imunost: “Naš imunski sistem odreagira na virus gripe, ko je z njim soočen. Če virusa v populaciji ni, imunski sistem ne odreagira in imunost posameznika se počasi izgublja, tudi če smo že imeli gripo in se cepili proti temu virusu. Ker torej imunski spomin ni trajen in se virus gripe spreminja, se moramo cepiti vsako leto znova. Cepljenje v prejšnji sezoni ni zagotovilo za zadostno imunost proti tipu virusa, ki kroži to sezono.”