Župan Občine Škofljica Ivan Jordan, šefica inšpektorata za javni sektor Lidija Apohal Vučković in šef Sove Rajko Kozmelj so za zaprtimi vrati pričali pred komisijo za nadzor obveščevalcev. Daleč najdlje je trajalo zaslišanje Jordana, pri njem je bila premierjeva znanka Nataša zaposlena, preden so jo poleti nenadoma prezaposlili na Sovo. A še večja dilema so medtem postale reakcije Sove, ki se izmika nadzoru in množično ovaja nadzornike in novinarje. Je funkcija tajne službe, da preganja opozicijske politike in medije?
Predsednik komisije Matej Tonin (NSi) izjav za javnost po zaslišanj za zaprtimi vrati ni dajal. Lep del medijev ga je zadnje čase kritiziral, da jim preveč razkriva. Proti nadzorni komisiji pa iz Sove že serijsko sprožajo postopke zaradi domnevnih izdaj zaupnosti, čeprav doslej Tonin v primerjavi s prejšnjimi predsedniki ni razkril nič posebnega in tudi ni čisto jasno, zakaj ga mediji kritizirajo, da jim preveč pove.
Branko Grims (SDS) je bil v prejšnjem mandatu veliko bolj zgovoren, da o Pavlu Gantarju (LDS, Zares) ali Jerku Čehovinu (PS) v bolj daljni preteklosti ne govorimo. Ovadbe iz Sove proti nadzornikom in novinarjem pa so sploh fenomen. Se s tem ukvarja Sova? Je to spet tajna politična policija? Že pol ure pred sejo za zaprtimi vrati v “tihi sobi” se je v parlamentu zaradi zanimivosti dogodka zbrala precejšnja množica novinarjev in fotoreporterjev. Jordan je prišel 15 minut pred začetkom seje.
Del novinarjev je na posnetku, a izjave župana, ko je bil na poti v “tiho sobo”, jim pred pričanjem ni uspelo dobiti, pa tudi po pričanju je odšel brez pojasnil radovednim novinarjem.
Pri odhodu je bil Jordan, ki stavbe parlamenta ni vajen, nekoliko zmeden in je pomotoma odšel v napačno smer, proti eni od večjih dvoran, kjer je potekala seja odbora za kmetijstvo. A so ga novinarji hitro usmerili v nasprotno smer. Komisija, ki jo vodi Matej Tonin (NSi), je za zaprtimi vrati razpravljala o “nadzoru nad zakonitostjo in preudarnostjo zaposlovanja na Sovi”. Pod to šifro se, seveda, skrivajo dileme o zaposlitvi Nataše Hribar, ki je do poletja še delala kot piarovka na Občini Škofljica, potem pa so jo nenadoma brez razpisa zaposlili v Sovi, ki je neposredno podrejena premierju Marjanu Šarcu. Na posnetku je predsednik komisije Tonin.
Nenavadno onemogočanje poslanskega nadzora
Zaslišanja so posledica odločitve vrha Sove, ki je skupini poslancev iz te komisije, ki so opravljali nadzor te zaposlitve na Sovi, onemogočil preverjanje podrobnosti, kako je bila poleti v Sovi zaposlena Hribarjeva. To so na Sovi javno pojasnili s tem, da lahko zaposlovanja preverja le vladi podrejeni inšpektorat in da jim pri takšnih stvareh, kot je zaposlovanje Nataše, ne smejo pod prste gledati opozicijski poslanci. Povrhu so zaradi suma, da so o nadzoru zaposlitve Nataše na Sovi poslancem, ki so ga že začeli, v javnost uhajale državne zaupnosti, ovadili neznane storilce: torej poslance in novinarje, ki smo o tem poročali. Kaj bi naj bile te za državo pomembne zaupnosti, še ni povsem jasno. Pozneje so komisijo podobno ovadili še zaradi ugotovitev nadzora sramote, ki se je državi zgodila z objavo posnetkov pogovora arbitra Jerneja Sekolca in visoke predstavnice zunanjega ministrstva Simone Drenik, ki sta klepetala po povsem nezavarovanih telefonskih linijah. Menda v prostem času. Proti nobenemu Sova – ali vlada – ni sprožila nobenega postopka. Nasprotno, Drenikovo so prerazporedili na ministrstvo za pravosodje, ki ga je vodil Goran Klemenčič. Zadnje dni pa je Drenikova celo zagrozila s tožbo, ker jo je nadzorna komisija kritizirala, da je ravnala povsem napačno in s tem škodovala interesom države.
Kaj je pristojnost Sove?
Zanimivo je, da so se vladajoči politiki in mediji veliko ukvarjali z vprašanjem, ali so nadzorniki Sove pristojni nadzirati Sovo, nič pa s tem, ali je pristojnost Sove, da se ukvarja z nadzorom poslancev in novinarjev, in ali med pristojnosti Sove sodi ovajanje svojih nadzornikov in medijev. Za te ovadbe je znano, da so oblika pritiska in da pozneje praviloma vse propadejo. Če povemo drugače: tratenje časa in denarja. A to ni slučajno in dobronamerno. Zdi se pa, da gre za tipično zlorabo oblasti, obveščevalnih služb in organov pregona za diskreditiranje opozicije in za onemogočanje nadzora. Ko iz ovadb ni nič, se ne zgodi, da bi šefi Sove izgubili službe zaradi zlorabljanja položaja. Doslej še nikoli ni bilo nič iz postopkov proti opozicijskim poslancem in novinarjem. Še proti nekdanjemu šefu vlade Antonu Ropu, ki ni bil nadzornik obveščevalcev in je nekoč v pogovoru z Vladimirjem Voduškom res šel neverjetno daleč v razkrivanju zaupnosti, se je končalo brez obsodbe.
Komisija za nadzor obveščevalnih služb se je na onemogočanje nadzora odzvala tako, da je zaposlitev Lepe Nataše začela namesto v prostorih Sove preverjati kar v državnem zboru. Današnja zaslišanja so bila uvod, načrtujejo še pogovore z znanko premierja Marjana Šarca iz časov njegove kariere na nacionalni televiziji Natašo Hribar, zaslišati nameravajo zaposlene v kadrovski službi Sove, sekretarja za nacionalno varnost Damirja Črnčeca pa tudi samega premierja Šarca, da bi preverili, ali je morda kaj vplival na zaposlitev. Za zdaj zaradi teh zaslišanj na vladi še niso napovedali ovadb proti Toninu in medijem, češ da jim že spet uhajajo zaupnosti o Nataši ali kaj podobnega. O nekdanji zaposlitvi Nataše na javni RTV priča ta graf.
Zakaj je bila zaposlena?
Po poročanju Bojana Požarja, ki je preverjanje poslancev o nenavadni zaposlitvi sprožil, naj bi z zaposlitvijo Hribarjeve v Škofljici Jordan v preteklosti naredil uslugo Šarcu, pozneje pa sta se o njej menda precej sporekla, Šarec pa naj bi ji tudi uredil službo na Sovi. Ni gotovo, ali je bila Hribarjeva na Sovi res zaposlena zaradi znanstva s premierjem, o čemer je pisal Požar. V medijih je bilo pozneje še nekaj teorij. Denimo, da je bila zaposlena, da bi jo Sova rešila pred Jordanom, ki naj bi se zaljubil vanjo in jo nadlegoval, o čemer je poročal Vladimir Vodušek, nekoliko manj ostro pa o podobnem tudi revija Reporter. Tretja možnost je, da je bila v Sovi zaposlena, ker se je pač prijavila in so službe obveščevalne službe, ki je neposredno podrejena Šarcu, in njen direktor Rajko Kozmelj, ocenili, da takšno novo moč nujno potrebujejo. Komisija je danes pred zadnjim zaslišanjem Kozmelja morala za približno eno uro prekiniti sejo, ker sta v tihi sobi morala razpravo o še tajnih evropskih finančnih načrtih opraviti še dva odbora.
Peter Jančič, spletni časopis