Zastoji praktično predstavljajo stalnico na naših cestah. Ker je znano, da se situacija s koncem šolskega leta in začetkom poletne turistične sezone le še poslabša, bi človek pričakoval odločno ukrepanje. A namesto tega so na Darsu podali navodila, kdaj se odpraviti na pot, da se izognemo stanju v kolonah.
Prejšnji četrtek, ko so nekateri v naši soseščini na račun katoliškega praznika uživali podaljšani konec tedna, smo doživeli pravcati prometni kolaps. Pot iz Ljubljane v Koper je namreč trajala vsaj tri ure, iz Maribora v Ljubljano pa dve uri. Dars se je na to odzval z izdajo priporočil, kdaj naj se vozniki odpravijo na pot proti morju. Za pot v smeri Hrvaške so po poročanju 24ur svetovali: “ponedeljke po 17. uri; torke, srede; petke do 11. ure mimo Ljubljane ter po 21. uri mimo Ljubljane; sobote pred 7. uro mimo Ljubljane ter po 20. uri mimo Ljubljane ter nedelje popoldne”.
“Dars je izdal navodila, kdaj naj uporabljamo avtoceste, da se bomo izognili gneči. To je skoraj tako bizarno, kot da bi nam direktor bolnišnice ali zdravstvenega doma sporočil, kdaj lahko in kdaj ne smemo zboleti, da bomo pravočasno prišli na vrsto,” je v luči postopanja Darsa kritičen ekonomist dr. Matej Lahovnik. Slednji je v svoji nedavni kolumni, objavljeni v Slovenskih novicah, opozoril, da si sami vendarle ne moremo izbirati, kdaj je potrebno iti v službo.
Nastaja konkretna poslovna škoda
“Dars dela premalo, predvsem pa prepočasi, da bi bilo v prihodnje bistveno drugače, zato bodo prometni infarkti, ki smo jim priča, ob naraščajočem prometu postali naša stalnica,” je med drugim prepričan Lahovnik, ki opozarja, da dolgi zastoji vplivajo na nastanek konkretne poslovne škode. “Prebivalci zaradi zastojev zamujajo v službo, da o strošku vseh izgubljenih ur dela in izgubljenih priložnostih ne govorimo.”
Mnogokrat lahko poslušamo kritike, ker se še vedno ne širi cest, čeprav bi bilo to nujno potrebno. Povrhu pa se še dela na cesti izvaja v času poletne sezone. Tudi tokrat ni nič drugače. Na dolenjski avtocesti, konkretno med Novim mestom in Kronovim, bo do konca naslednjega meseca promet urejen po eni polovici avtoceste, in sicer po enem prometnem pasu v obe smeri vožnje. Do 15. julija so predvidene popolne zapore vseh štirih krakov avtocestnega priključka Šentvid. Obsežna obnovitvena dela pa se izvajajo na štajerski avtocesti. (Več o tem, kdo je kriv za prometne zamaške, pa tukaj).
Ostali gluhi na pobude, kot so nočne vinjete
Da nismo priča odločnemu reševanju problematike, ne čudi, saj sta pred volitvami Svoboda in Levica obljubljali, da cest ne bodo širili, saj da tako “le poglabljamo probleme”. SDS je v preteklosti podal pobudo, da se razmisli o nočnih vinjetah, ki bi bile cenejše za avtoprevoznike, ki lahko to pot opravijo v nočnem času. “Odgovore na te in druge podobne pobude praktično ni. Ni pa pripravljenega praktično še nobenega predloga oziroma rešitve, ki bi te zastoje začele aktivno odpravljati,” je bil nedavno v parlamentu kritičen poslanec SDS Danijel Krivec in dodal, da se ustanavljajo zgolj neke skupine, ki bodo to proučile, a nova poletna sezona bo verjetno ponovno spet mimo.
Krivec je v svojem poslanskem vprašanju premierju poudaril, da se v koalicijski pogodbi za obdobje 2022–2026 veliko govori o vlaganjih v prometno infrastrukturo, železnice, preusmeritvi tovornega prometa na železnice in podobno, vendar se nič od tega praktično ne zgodi. “V koalicijski pogodbi pišete: Naš cilj je, doseči, da bo večina tovora na daljše in srednje dolge razdalje pripeljana po tirih, in ne po cesti. Dokončali bomo tretjo razvojno os, poskrbeli bomo za optimizacijo kapacitet slovenskega cestnega omrežja,” je bil kritičen in dodal, da bi se res lahko šlo v pripravo ukrepov za razbremenitev avtocest, kot je denimo nujnost del v nočnem času.
S. K.