Ideja o “mini schengnu” je v zraku, zlasti na diplomatskem parketu v Bruslju, opozarja poslanec SDS Vinko Gorenak. “Naivni Cerar nas sicer prepričuje, da se to ne bo zgodilo, da ima ustrezna zagotovila, da česa takega ne bo dopustil in podobno,” je poudaril. Realnost je namreč očitno povsem drugačna.
O “mini schengnu” se na diplomatskem parketu v Bruslju govori že nekaj mesecev, zatrjuje Gorenak na svojem blogu. Gre za vprašanje, ali bodo stare članice EU – zlasti pa za vprašanje, katere med njimi – uvedle trajno kontrolo notranjih meja na svojem zaokroženem območju.
V zakulisju se dogajajo usodne stvari
“Uradno tega vprašanja ne boste našli na nobenem dnevnem redu nobene EU-institucije, kajti vsi prisegajo na uradni schengen, ki ga poznamo,” je prepričan Gorenak. V primeru Slovenije to pomeni, da schengenska meja poteka na meji s Hrvaško, in da lahko vsi Slovenci v Italijo, Avstrijo, na Madžarsko in širom po Evropi potujejo brez vsakršne mejne kontrole. “Toda v zakulisju se hitro dogajajo usodne stvari,” še dodaja Gorenak.
Slovenija bo izvisela
Te dni se je Gorenak pogovarjal z več poznavalci razmer na EU-parketu. Seveda nima dostopa do politično odločujočega vrha EU, zato pa ima dostop do nekaterih drugih posameznikov, ki zadeve spremljajo v ozadju in jih tudi usmerjajo. “Ti ljudje pa me prepričujejo v to, kako bo nastal »mini schengen«, seveda mimo in brez Slovenije,” je pojasnil poslanec.
Kako bo “mini schengen” postal kruta realnost?
Naivni Cerar nas sicer prepričuje, da se to ne bo zgodilo, da ima ustrezna zagotovila, da česa takega ne bo dopustil in podobno. “Vse to so seveda politične floskule za dnevno politične potrebe Cerarja,” je prepričan Gorenak. Realnost pa je po njegovem prepričanju povsem drugačna.
Znotraj EU malo tajno in malo javno sestankujejo Belgija, Nizozemska, Luxemburg in Nemčija, z manjšo zamudo so medse sprejeli še Francijo in Avstrijo. Trenutna schengenska zakonodaja omogoča državam članicam, da iz varnostnih razlogov za nekaj mesecev uvedejo notranjo kontrolo na svojih mejah. “Poudarjam, nekaj mesecev in nič več,” je dodal Gorenak.
Kontrole na notranjih mejah se bodo stopnjevale
Za kršitve iz tega naslova je sicer pristojna Evropska komisija, ki pa lahko članice zaradi kršitev le opozarja. Zato sta po Gorenakovem mnenju predvidena dva scenarija. Po prvem naj bi države bodočega “mini schengna” dosegle spremembo pravil, po katerih bi iz varnostnih razlogov lahko uvedle notranjo kontrolo svojih meja za dve leti z možnostjo dvakratnega podaljšanja – kar pomeni šestletno kontrolo svojih notranjih meja. Ker pa bi za tako odločitev bilo potrebno soglasje vseh držav članic schengenskega območja, je taka odločitev manj verjetna.
Druga možnost je nekajmesečna uvedba kontrol na notranjih mejah, ki bi jo preprosto podaljševali v nedogled, Bruselj pa bi uradno pač protestiral, doseči pa tako ali tako ne more ničesar. Ta varianta je zato po njegovem mnenju bolj verjetna.
Avstrija bo prva uvedla temeljito kontrolo na meji
Ko bi bil v tej smeri dosežen končni dogovor, bi s temeljito kontrolo svoje meje s Slovenijo in Madžarsko najprej začela Avstrija – Belgija, Nizozemska, Nemčija in Luxemburg pa bi “slavnostno” pojasnili, da Avstrija mejo varuje ustrezno, zato njim ni potrebno uvajati notranjih mejnih kontrol. Danska in Švedska bi jim seveda sledili. Kako bi ravnala Francija, še ni popolnima jasno, je pa možno, da bi ravnala enako kot Avstrija v odnosu do Italije in Španije.
N. K.