RTV Slovenija je v kratkem prispevku Izpostavljeno predstavila kratko časovnico in bistvene dogodke, ki so zaznamovali proces dogajanja in odločanja o noveli zakona o RTV. Ta je bil namreč že od predvolilnega časa prvi na listi prioritet Roberta Goloba, zato je bil tudi po njegovem nastopu na oblast obravnavan po nujnem postopku. In vendar je bil njihov predlog zakona neustaven, zato je bilo s strani Ustavnega sodišča njegovo izvajanje zadržano. Vlada je sodišče pozvala, naj odloča ponovno, vendar se je situacija zapletla, ko je na dan prišla informacija, da je med pisci zakona tudi ena od ustavnih sodnic, ki bi se v tem primeru morala izločiti. Kako se bo nadaljevalo, bo kmalu znano.
V rubriki Izpostavljeno na RTV je avtor prispevka Igor Pirkovič tokrat povzel dogajanje v zvezi z novelo zakona o RTV Slovenija, o ustavnosti katere ustavni sodniki še niso odločili. Odločanje še poteka, nad sodniki pa vlada izvaja pritisk, naj odločijo čimprej. Kdo bi se moral pri odločanju še izločiti poleg sodnice, ki je sodelovala pri pisanju zakona? Golobova vlada trdi, da to počne zavoljo demokracije na RTV, pa vendar tako demokratična doslej še ni bila – pojavili so se namreč novi, različni obrazi, ki zadovoljijo tudi druge okuse. Ali ni ravno to bistvo javne televizije?
Sprememba zakona o RTV je bila v ospredju že pred volitvami, Robert Golob je večkrat poudaril, da se bodo, v kolikor dobijo oblast, zakona nemudoma lotili. Golobova vlada je junija zaprisegla, po enem mesecu pa se ji je že tako mudilo, da je bilo že nujno. 1. julija je na državni zbor vložila predlog sprememb in dopolnitev zakona o RTV Slovenija in predlagala obravnavo po nujnem postopku.
Srečanje komisarke z neposlušnim sodnikom
Niti nekateri zadržki zakonodajnopravne službe niso ustavili parlamenta, da bi zakon ustavili, in koalicija je zakon izglasovala. Niti referendum na pobudo stranke SDS zakona ni mogel ustaviti, je pa njegovo izvajanje začasno zadržalo Ustavno sodišče. Koaliciji se mudi, vendar nad Ustavnim sodiščem ni ničesar. Zelo prikladno je v tem času sodišče obiskala tudi podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, kar je del javnosti razumel kot pritisk. Spomnimo, da se je med svojim obiskom srečala s pretežno levo usmerjenimi politiki in njihovimi pomagači. V času Janševe vlade pa je bila eden izmed glavnih orodij leve opozicije, njene “civilne družbe” in akademije pri boju za padec vlade in ponovni prevzem oblasti. In ravno zaradi navedenega je bilo še toliko bolj “sumljivo”, da je Ustavno sodišče obiskala ravno v času odločanja Zakona o RTV, srečala pa se je tudi s sodnikom Matejem Accettom, ki je glasoval za zadržanje zakona.
Pritiski na ustavno sodišče so se kar vrstili
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je po poročanju Požareporta februarja ustavno sodišče zaprosila za ponoven vpogled v spis, medtem ko je Golob večkrat pozval k čimprejšnji odločitvi, in znano je, kakšne odločitve si želi, vlada pa je sodišču predlagala zaposlene na RTV, ki so noveli zakona naklonjeni kot priče. Nakar so iz “civilne organizacije” Pravna mreža za demokracijo na sodišče vložili intervencijo, češ da je sprememba zakona “nujna”. Ustavno sodišče je pohitelo in nadaljevalo z ustavno presojo zakona o RTV, ni pa še jasno, ali bo poleg tudi ustavna sodnica Neža Kogovšek Šalamon, ki je delno zaposlena na Mirovnem Inštitutu, ki je del Pravne mreže za varstvo demokracije, ki je pisalo novelo zakona o RTV. Golob je to priznal v intervjuju na RTV Slovenija, zato je največje vprašanje – kako je možno, da je o zakonu v tem primeru sodnica Kogovšek Šalamon sploh lahko odločala, ko pa je tako vpletena?
Peter Gregorčič je za RTV ob tem povedal, da bi po posvetovanju s pravnimi strokovnjaki v primeru, da ustavni sodniki omenjene sodnice ne bi izločili, to zagotovo obsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot je poudaril avtor prispevka, je v igri zakon, ki je bil sprejet po nujnem postopku, češ da je zaradi prejšnjega ogrožena demokracija, vendar, ali je temu res tako? RTV Slovenija je dobila kar nekaj novih obrazov, s tem pa raznolikost, ki jo potrebuje, da lahko zadovolji različne ljudi in okuse. In če že, je ponujanje raznolikosti in vključevanje različno mislečih – demokracija in ne enoumje, ki ga Golobova vlada želi doseči. Kot je v zaključku dejal avtor prispevka, je pomembno, da javna televizija zadovolji ljudi in ne vlade, saj bi bilo v slednjem primeru res nekaj narobe z demokracijo.
Tanja Brkić