Letos je potekal že peti Pohod za življenje. Levičarskim skrajnežem ni uspelo uničiti vzdušja. Udeleženci složno za spoštovanje življenja. Zaskrbljiv odnos vlade do vandalizma levičarskih aktivistov.
Prvo oktobrsko soboto je v Ljubljani potekal letos že peti Pohod za življenje, katerega namen je poudarjati pomen družine, proslavljati dar življenja, pa tudi opozarjati na krivice, ki obstajajo v Sloveniji na področju varovanja nerojenega življenja. Letos so v duhu slavljenja življenja udeleženci opozarjali tudi na poskuse, da se uzakoni samomor, saj želijo nekateri v naši državi spremeniti zakonodajo na tem področju.
Shod je potekal pod geslom Življenje je zakon in je označeval začetek Tedna za življenje, ki se končuje današnjo nedeljo. Pohod je bil dobro obiskan, številna množica se je zbrala v središču slovenske prestolnice, pred frančiškansko cerkvijo Marijinega oznanjenja na Prešernovem trgu pa je več govornikov nagovorilo zbrane. Precej manjše število pa se je zbralo na protishodu, ki je potekal sočasno z namenom motenja pohodnikov za življenje, na katerega je pozivala tudi Sara Štiglic in hkrati poudarjala, naj protiprotestniki pridejo na prizorišče zamaskirani. Protishod je potekal pod gesloma Moje telo, moja izbira in Za avtonomijo telesa, levičarski nasprotniki splava pa so bili opremljeni s precej vulgarnimi transparenti, vendar jim ni uspelo vplivati na pozitivno vzdušje Pohoda za življenje.
Več predpisov varuje življenje od spočetja
Iniciativa Pohod za življenje je opozorila, da več predpisov varuje in priznava življenje od spočetja do naravne smrti. V Ustavi Republike Slovenije je v 17. členu zapisano, da je človekovo življenje nedotakljivo, v 18. členu pa, da ne sme nihče biti podvržen mučenju, ponižanju in nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju. Kot opozarjajo organizatorji shoda, sta tako splav kot evtanazija pravzaprav mučenje najbolj nemočnih. Tudi v 20. členu Zakona o pokopališki dejavnosti priznava država človečnost nerojenih otrok, saj dovoljuje njihov pokop ne glede na gestacijsko starost, pa tudi pri zakonu o dedovanju lahko po starših deduje še nerojeni otrok. Vendar pa to očitno ne zanima samooklicanih bork in borcev za pravice žensk, ki menijo, da je umor nerojenega otroka človekova pravica.
»Bodimo ZA življenje!«
Na pohodu, ki ga levičarsko dretje ni moglo preglasiti, se je zvrstilo tudi več govornikov. Med njimi je bila Janja Kolenc, ki je govorila o največji napaki svojega življenja, namreč da je tudi sama imela splav. Vse nosečnice, ki se soočajo s tovrstnimi stiskami, je pozvala, naj stopijo v stik z Zavodom Živim. Poleg splava so drugi govorili tudi o evtanaziji in njeni nesprejemljivosti. Specialist družinske medicine zdravnik Janez Rifel je poudaril, da so zdravniki za življenje, saj jih k temu obvezuje Hipokratova prisega. Dejal je, da je življenje nekaj, kar je treba varovati od naravnega spočetja do naravne smrti. Zbrane pa je nagovoril tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je poudaril, da moramo biti za življenje in da pred življenjem ne smemo bežati. Sam shod se je kot po navadi končal s pesmijo in z dobro voljo.
Skrb za počutje žensk le, ko to ustreza progresivni agendi
Čeprav na shodu ni prišlo do incidentov, so progresivne feministke poskrbele za incident že v začetku prejšnjega tedna, ko so se tri dekleta znesla nad zastavicami, postavljenimi na Kongresnem trgu v Ljubljani v spomin vsem otrokom, umorjenih v maternicah. Vandalke so se lotile uničevanja sredi belega dneva, med njimi pa je bila tudi sedaj že nekdanja članica mladinskega posvetovalnega odbora predsednice republike Nataše Pirc Musar Sara Štiglic, ki jo je zaradi incidenta predsednica države razrešila. Sara Štiglic je povezana tudi z Inštitutom 8. marec, katerega najbolj znani obraz je Nika Kovač, ki je prav tako komentirala dogodek. Kovačevo je namreč skrbelo, kako bi zastavice, ki so jih na Kongresnem trgu postavili organizatorji Pohoda za življenje, vplivale na nosečnice, ki razmišljajo o splavu: »Predstavljajte si, da ste ženska, ki se odloča o splavu in vidi to podobo v medijih. Predstavljajte si, da ste oseba na poti v ginekološko kliniko in na Kongresnem trgu vidite ta prizor,« je med drugim dejala. Ob tem se lahko vprašamo tudi, kako se počutijo vse ženske v Evropi, ki so bile žrtve spolnega nasilja migrantov, ko v medijih vidijo ljudi njene baže, ki podpirajo množične migracije in se v javnosti pojavljajo z geslom »Begunci, dobrodošli!«. Vendar pa to Kovačeve, Štigličeve in drugih bork za pravice žensk očitno ne skrbi.
Poseganje v pravice žensk, kaj pa pravice nerojenih otrok?
Po incidentu je Sara Štiglic zagovarjala svoje dejanje in celo izjavila, da organizatorji shoda posegajo v njene pravice, ker naj bi z bojem za nerojene otroke kratili pravice vseh žensk. Kot je bilo že omenjeno, je prek medijev pozvala tudi k udeležbi na protishodu in poudarila, da ima svoboda izražanja svoje meje, češ da svoboda govora ne sme posegati v človekove pravice. Udeleženci protishoda so sicer delovali precej nebogljeno, lahko pa si predpostavljamo, da gre predvsem za zavedeno mladino, ki kujejo v zvezde novodobne progresivne »junakinje«, kot je Štigličeva, ki se znašajo nad zastavicami in nočejo pustiti drugim, da bi se poklonili nerojenim otrokom, ki jim je bilo življenje odvzeto, še preden so ugledali luč tega sveta.
Ali Golobova vlada podpira vandalizem in celo nasilje?
Na protishodu so se po navodilih Štigličeve pojavili udeleženci v maskah in črnih oblačilih, oponašajoč navade nasilnih skupin Antife, kot je tudi Črni blok. Čeprav slovenski mladi levičarji anarhisti očitno oponašajo svoje tovariše iz tujine le v oblačenju in ne tudi v dejanjih, saj niso zmožni povzročiti kakšnega večjega incidenta, je bolj zaskrbljujoč odziv vlade, ki očitno podpira tovrstne skrajne levičarje. Predsednik vlade Robert Golob je namreč podprl Saro Štiglic, ki naj bi se postavila za temeljne svoboščine, kot je odločanje o rojstvu otrok, pri čemer ga očitno ne skrbijo tudi pravice otrok do življenja. No, nadalje je označil vandalizem Štigličeve in njenih dveh feminističnih tovarišic očitno za pogumno dejanje, ki naj bi odražalo razumevanje demokratičnih vrednot. Vandalizem uničevanja zastavic pa je označil za način izražanja mladih, ki jih je treba podpreti. Lahko domnevamo, da naša vlada – vlada vseh državljanov Slovenije – pravzaprav podpira vandalizem in celo nasilje določenih skupin nad drugimi skupinami, ki niso na »pravi« ideološki liniji?
Andrej Sekulović