Inštitut Jožefa Stefana na podlagi podatkov pridobljenih iz sledilnika Covid-19 pripravlja projekcije, skozi katere predvidijo prihodnje obnašanje epidemije. “Epidemijo bomo ustavili in obvladali ljudje s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modeli in napovedi epidemije ne morejo ustaviti. Lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa,” so dejali na inštitutu. Po podatkih, ki so jih analizirali, smo z izvajanjem ukrepov sicer uspeli zaustaviti rast epidemije, a opozarjajo, da se virus še naprej širi z veliko hitrostjo. Glede na podatke, je bilo v Sloveniji do sedaj okuženih 16 odstotkov prebivalstva, oziroma je bil okužen vsak šesti prebivalec. Število hospitaliziranih bi lahko pričelo upadati šele proti koncu leta, a pri tem opozarjajo, da bi lahko praznična druženja število hospitaliziranih ponovno povečala.
Inštitut Jožefa Stefana je pripravil projekcijo širjenja koronavirusa v Sloveniji, ki podatke pridobiva iz sledilnika Covid-19. Na inštitutu pravijo, da so s pomočjo obsežnih kvalitetnih podatkov, ki jih vsakodnevno pretočijo v svoj model, njihove napovedi izredno točne, medtem pa nam modeli in napovedi ne morejo pomagati pri zaustavitvi epidemije. “Epidemijo bomo ustavili in obvladali ljudje s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modeli in napovedi epidemije ne morejo ustaviti. Lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa,” so dejali na inštitutu.
Z izvajanjem ukrepov smo sicer uspeli zaustaviti rast epidemije in spustiti reprodukcijsko število R na približno ena, čeprav se virus še naprej širi z veliko hitrostjo. Posledično bolnice zaradi tega obratujejo na meji zmogljivosti, število hospitaliziranih se je sicer nekoliko zmanjšalo, vendar dnevni sprejem v bolnice ne pojenja. Epidemija prav tako ne pojenja zaradi prekuževanja in ocenjujejo, da se vsake štiri dni prekuži približno en odstotek populacije, kar posledično zmanjša R vsake tri dni za približno eno stotinko. “Če ne bomo uspeli spremeniti našega obnašanja tako, da se bo virus začel širiti počasneje, lahko takšno stanje vztraja tudi več mesecev, ob popuščanju izvajanja ukrepov in hitrejšem širjenju virusa pa bo epidemija začela spet rasti,” opozarjajo na inštitutu.
V prvem valu se je okužilo približno en odstotek prebivalstva, kar pomeni približno vsak 100. prebivalec. Na vrhuncu je bil delež kužnih približno 0,35 odstotka prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec. V drugem valu se je do zdaj okužilo približno 16,5 odstotka prebivalstva, kar pomeni približno vsak šesti prebivalec. Trenutno je delež kužnih približno štiri odstotke prebivalstva, kar pomeni približno vsak 25. prebivalec. Do zdaj se je v obeh valovih skupaj okužilo približno 17,5 odstotkov prebivalstva, kar prav tako pomeni približno vsak šesti prebivalec.
V bolnicah je bil vrh morebiti že dosežen ali pa ga bomo dosegli v naslednjih dneh. Glede na trenutno reprodukcijsko število okužb, ki znaša 1,05 je pričakovati manjše število hospitaliziranih in na intenzivni negi šele proti koncu leta. Če se bo reprodukcijsko število ponovno dvignilo, pa to pomeni ponovno povečano število hospitaliziranih v bolnišnici, po novem letu. V prognozi za bolnice so predstavljeni trije neugodni scenariji, kjer je predpostavljeno, da po 15.12. začne epidemija spet naraščati zaradi morebiti nekoliko sproščenih ukrepov in/ali zaradi povečanega druženja v prazničnem času.
Spremljanje stikov bo možno šele takrat, ko bo število okužb padlo pod 300 na dan
Trenutno imamo v povprečju približno 1510 pozitivnih testov dnevno. Epidemiologi bodo lahko spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih testov padlo pod 300 na dan. To stanje lahko dosežemo šele po približno 2,3 razpolovnih časih, ko bo epidemija začela upadati. Razpolovni čas je odvisen od tega, koliko bomo uspeli spustiti R z našim obnašanjem. Če ga bomo uspeli spustiti na R=0,7 (tako kot v prvem valu), bo razpolovni čas približno dva tedna, pri R=0,5 pa približno en teden.
Sara Rančigaj