Poletni prometni zastoji na slovenskih cestah so vedno večji problem, ki ga vladajoči očitno niso zmožni učinkovito reševati. Potrebni širitvi avtocest niso naklonjeni, zapore zaradi nujnih obnovitvenih del pa nam bodo to poletje spet načenjale živce.
Pred nami so meseci, ko se na slovenskih cestah napovedujejo veliki prometni zastoji. Vzrokov je več, od turističnih prometnih valov do obnovitvenih del, ob tem pa prihaja tudi do prometnih nesreč, ki povzročijo dodatne zastoje.
V Darsu, upravljavcu avtocest in hitrih cest, so na začetku poletne sezone opozorili na pričakovane zastoje in pozvali k strpnosti ter upoštevanju varnostnih in prometnih znakov. Predsednik uprave Andrej Ribič je ocenil, da bodo zastoji primerljivi s tistimi v preteklih letih, in zatrdil, da jih bodo s prilagoditvami kar se da ublažili. V kritičnih dneh je nekatera dela mogoče preložiti na pozneje, vseh pa se ne da, je dejal in poudaril, da so ceste tako izrabljene, da jih je pač treba obnoviti. Vseeno se zdi, da bo letošnje poletje zaradi obsežnih obnovitvenih del na slovenskih avtocestah hujše kot v preteklih letih.
Razmislite o vožnji z vlakom …
Največ strpnosti bo med drugim potrebne na štajerski avtocesti, saj bodo obsežna dela na odseku Slovenske Konjice–Dramlje potekala predvidoma do konca septembra, do takrat pa bo zaprto smerno vozišče proti Ljubljani. V tej smeri bo zaprt tudi uvoz na avtocesto na priključku Slovenske Konjice. Promet bo v času zapore urejen dvosmerno po sosednjem smernem vozišču avtoceste, in sicer po enem prometnem pasu v vsako smer. Dela bodo potekala nepretrgano 24 ur na dan vse dni v tednu, in sicer bodo obnovili vozišča v predorih Pletovarje in Golo rebro, posodobili bodo sistema odvodnjavanja in notranje obloge predorskih cevi, vzpostavili sistem prisilnega prezračevanja v vseh predorskih ceveh, uredili ubežne poti skozi obstoječa prečnika v predorih, zamenjali nizkonapetostno elektroopremo in nadzorno-krmilni sistem ter sanirali viadukte in mostove, med drugim objektov Škedenj I in II ter Grapa. Avtocestni odsek Slovenske Konjice–Dramlje je vse pomembnejša prometna povezava; povprečni letni dnevni promet (PLDP) je v letu 2024 znašal 41.300 vozil na dan, od tega 6.860 tovornih vozil, če upoštevamo obe smeri vožnje. Na Darsu vabijo, da razmislimo “o uporabi vlaka kot udobne in zanesljive alternative”.
Obsežnejša obnovitvena dela potekajo tudi na primorski in drugih avtocestah ter regionalnih cestah, seveda pa so vedno problematični tudi zastoji v okolici Ljubljane in to poletje ne bo nič drugače. “Na cesti Ljubljana–Medvode bo pri avtocestnem priključku Šentvid promet do konca avgusta potekal po enem pasu v vsako smer. Pričakujte zastoje na vseh cestah med Kranjem in Ljubljano,” piše Promet.si. Graditev polnega priključka Šentvid na Celovški cesti zahteva veliko potrpežljivosti; na letni ravni jo med Šentvidom in severno obvoznico prevozi v povprečju približno 40.000 vozil na dan.
Robert Golob: “Treba je potrpeti”
O prometnih zastojih je tekla beseda tudi na redni junijski seji državnega zbora. “V zadnjem času je prometna pretočnost na slovenskih cestah močno upadla. Zastoji so stalnica na naših cestah. Prometna varnost se je zmanjšala. Beležimo veliko prometnih nesreč. Zaradi turistične sezone in del na cesti se bo promet še povečal. Kaj boste storili za odpravo teh zastojev?” je premierja Roberta Goloba vprašal poslanec SDS Danijel Krivec, ki so ga zanimali kratkoročni in dolgoročni ukrepi, s katerimi bo vlada začela odpravljati zastoje na avtocestah. Golob je izpostavil, da se po letu 2009, ko se je končal nacionalni program graditve avtocest v državi, v avtoceste ni več vlagalo, tega se je lotila zdaj njegova vlada. “Brez vlaganj je nemogoče pričakovati, da bodo avtoceste, ki so danes za 30 odstotkov bolj obremenjene kot pred petimi leti, kar požirale promet. Ne bodo,” je med drugim dejal. “Treba je potrpeti. Če hočemo avtocesto po dolgih desetletjih zanemarjanja obnoviti, to stane in moramo si vzeti čas. In to počnemo.”
Krivec s premierjevimi odgovori ni bil zadovoljen, saj je prepričan, da bi vlada lahko pripravila ukrepe za razbremenitev avtocest, pa jih ni. Spomnil je na predlog SDS o uvedbi nočnih vinjet vsaj v času turistične sezone, na nujnost del v nočnem času in opozoril na dolgotrajne postopke umeščanja projektov. Naj ob tem omenimo, da je SDS opozarjala tudi na zmanjšanje prometne varnosti, na katero je vplivala tudi ukinitev avtocestne policije.
Janez Janša spomnil na levičarski “moratorij”
Na Golobov odgovor se je odzval tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je na družbenem omrežju X zapisal “Dr. Robert Golob, lažnivi kljukec,” in pripel t. i. moratorij na širjenje cestne infrastrukture. Tega je pred državnozborskimi volitvami zahtevala skupina nevladnikov Glas ljudstva, z njim pa so se strinjale štiri stranke: Gibanje Svoboda, Levica, DeSUS in Vesna. “Zahtevamo začasno ustavitev vseh načrtov za širjenje cestne infrastrukture z namenom odprave ozkih grl, saj s tem dolgoročno poglabljamo probleme. Načrtovanje prometne infrastrukture mora dati prednost ukrepom, ki zmanjšujejo potrebe po mobilnosti, nato pa še tistim, ki prenesejo potovanja na manj škodljive oblike mobilnosti in prometna sredstva. Razvoj in izvedba takih ukrepov morata biti pogoj, da se lahko odgovorno načrtujejo vlaganja v cestno infrastrukturo,” se glasi besedilo moratorija.
Širjenje cestne infrastrukture
Toda prav širjenje cestne infrastrukture, ki mu trenutna vlada ni naklonjena, je nekaj, čemur se v prihodnosti ne bomo mogli izogniti. Avtocestni križ se je postaral, v tem času je prišlo tudi do izredno povečanega prometa, je v Odmevih dejal Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS. Obnova avtocest je seveda potrebna, a po njegovih besedah imamo drug problem: “Naše ceste so poddimenzionirane; imamo večjo količino prometa na cestah, kot je zdajšnji štiripasovni avtocestni profil prenese.”
Stroka je že pred 15 leti opozarjala, da se bo zaradi konstantne rasti prometa – predvsem težkega tovornega prometa – to dogajalo, a “tu na žalost nismo naredili ničesaar”. Zdaj imamo opravka z nujnimi vzdrževalnimi deli, pri čemer pretočnost cest že tako ni dovolj velika. “Glede na to, da Slovenija leži v petem in desetem avtocestnem evropskem koridorju, je situacija takšna, kot je, in bo samo še slabše.”
Ficko je prepričan, da se bo Slovenija morala lotiti širitve avtocestnega omrežja, in sicer predvsem na najbolj kritičnih odsekih, “to je približno 25, 30 kilometrov pred Ljubljano, vključno z avtocestnim obročem”. “Moramo tudi vedeti, da gre skozi Slovenijo okoli 10.000 težkih tovornih vozil, to je približno 150-kilometrski konvoj na dan, in seveda takšnega prometa pri takem profilu ni mogoče obvladovati. Potem pa še pridejo motnje zaradi zapor, zaradi obnov in seveda je kaos popoln. In s tem se bomo srečevali zdaj praktično eno leto,” je še dejal. Glede tega, ali je upravičeno, da dela potekajo med poletnim turističnim valom, pa je pripomnil, da statistika v tem obdobju res potrjuje, da je promet nekoliko manjši, a je to slaba tolažba. Poleg tega ocenjuje, da se “zaradi neke verjetno včasih neracionalne koordinacije” dela premaknejo iz zgodnje pomladi v poletni čas, pri čemer zime v Sloveniji niso več tako ekstremne, kot so bile včasih.
Namesto širitve PR-govorice
“Levi politični pol, ki tako vneto nasprotuje širitvi avtocestnega križa, se slepi z ideologijo ‘trajnosti’, ki v praksi pomeni stagnacijo. Dobesedno! Namesto da bi se lotili graditve, se zatekajo k PR-govoricam o kolesarskih stezah in ‘manj vožnje’. A realnost je kruta: Slovenija ni Nizozemska, kjer lahko vsi kolesarijo v službo. Ljudje dnevno migrirajo iz vasi brez avtobusov in iz mest brez vlakov. Rešitev ni v tem, da se manj vozimo, ampak da se vozimo bolje. Tudi po cestah, ki so dovolj široke, dovolj moderne, dovolj pametno zasnovane,” je v kolumni z naslovom Prometni zastoji in duševni kaos Slovenije na Portalu24 zapisal politični komentator in strokovnjak za komunikacijo Edvard Kadič. “Če želimo Sloveniji omogočiti resen razvoj, moramo pospraviti notranji nered. Promet in logistiko kot takšno moramo spraviti v red. Nujno! Širiti avtoceste, graditi nove povezave, optimizirati infrastrukturo. Ne zato, ker so ceste ‘seksi’, avtomobili Slovencem pa totem in statusni simbol. Zato, ker je prometna infrastruktura temelj delujoče družbe.”
Marjeta Bogataj