“Če so bili v času vlade Janeza Janše protesti ideološko obarvani, protesti sedaj potekajo zato, ker imajo ljudje manj v žepih,” je politični ocenil analitik Miran Videtič, ki je prepričan, da bo, če pogledamo ukrepe, ki jih predlaga Levica, ki je več ali manj motor, generator ideologije te vlade, na ulici vse več in več ljudi. “Ti protesti zagotovo so pomembni, z vidika formulacije nekih zahtev, tudi z vidika z demokratične in participativne podpore, a ta vlada se bo odstavila sama, s svojimi dejanji in notranjimi spori, ki jih niti ne morejo več skrivati,” je dr. Borut Rončević odgovoril na vprašanje, ali lahko množični protesti, kot je bil včerajšnji, zamajejo aktualno vlado Roberta Goloba.
Tako kot so Janševo vlado cel mandat spremljali protesti, so po manj kot letu dni vlade ti postali stalnica tudi proti Golobovi vladi. Protestirale so medicinske sestre, gasilci, dogajali so se celo lokalni protesti v manjših mestih, kot so Trbovlje, ker je ljudi prizadela draginja. Zanemariti ne gre niti protestov proti ljubljanskemu županu, ker ljudje nimajo dostopa do zdravstvenih storitev in zaradi spornih gradbenih projektov. Vrhunec pa so dosegli upokojenski protesti z že dvema množičnima udeležbama na Trgu republike.
Zanimalo nas je torej, kaj je na ulice pognalo ljudi pod Janševo in kaj pod Golobovo vlado? “Takrat so bili protesti absolutno pod političnem okriljem,” je za proteste, ki so potekali v času vlade Janeza Janše ocenil politični analitik Miran Videtič, ki tudi sicer ni pristaš tega, da ljudje pod političnim okriljem – kot je Nika Kovač – vodijo neke proteste. Podobno bi lahko rekli tudi za Pavleta Ruparja, ki je bivši politik. Kljub temu pa je narobe, da se ukvarjamo z Ruparjem, namesto da bi se ukvarjali z dejansko težo problema. “V tem primeru ni bistvo, kdo je Rupar, morali bi se ukvarjati s tem, kar je bilo sporočeno na tem protestu: ljudje so nezadovoljni,” je poudaril Videtič in pojasnil, da je Rupar predvsem izkoristil pasivnost tistih, ki bi se morali postaviti za upokojence – videti je, da je predsednik ZDUS-a Janez Sušnik bolj v sozvočju s politično elito, kot pa z upokojenci.
Redni profesor na FUDŠ dr. Borut Rončević je izpostavil, da je temeljna razlika prejšnjih in sedanjih protestov v številkah: takrat je bilo protestov veliko, vršili so se iz tedna v teden, sedaj pa je protestov – vsaj zaenkrat – precej manj. “Druga razlika v številkah pa je ta, da je takrat pri protestih sodelovalo precej manj ljudi, aktualni protesti – sploh protesti upokojencev, pa so precej množični,” je povedal, da je to prva, precej opazna razlika. Tretja razlika, ki pa se sicer ne dotika samih protestov, temveč percepcije protestov, pa je po njegovih besedah medijska naracija.
Mediji razloge za proteste ‘meglijo’ z napadi na organizatorje
“Ne ukvarjajo se s substanco, s tem zaradi česa do teh protestov sploh pride,” je Rončević opozoril, da je razlika velika in očitna. Tudi če gledamo vsebinsko, gre pri aktualnih protestih za željo po rešitvi težav, v času prejšnje vlade pa so bili protesti za zamenjavo oblasti. Treba je vedeti, da je takratne proteste organizirala urbana ljubljanska elita – kar je bilo razvidno tudi iz tega, da organizacija protestov v drugih krajih ni bila ravno uspešna. “V Novem mestu sem na petkovih protestih na glavnem trgu naštel največ 14 kolesarjev,” se spominja Rončević. Za razliko od takrat, se sedaj protestira zaradi konkretnih težav, kakšna je situacija upokojencem je vsem znano, ravno tako vemo, da medicinske sestre zapuščajo zdravstvo in grejo pogosto celo raje delati v trgovino ali v gostinske lokale. Tam za manj odgovorno delo in za manj dela dobijo enako ali pa celo višjo plačo.
Pa niso imeli upokojenci razloga za proteste že v času prejšnje vlade, nas je še zanimalo? “Upokojenci so v času prejšnje vlade dobili več pomoči, brez da bi vlado na to opozarjali,” je spomnil Rončvić in dodal, da je sedanja vlada upokojencem kaj več namenila le, kadar so bili v to prisiljeni z zakonom ali pa s političnim pritiskom. Podobno je bilo tudi pri drugih pomoči potrebnih skupinah, ki so v času prejšnje vlade prišli do določene pomoči, sedaj pa jim očitno ne preostane drugega, kot da grejo na ulice.
Javna RTVS je v času prejšnje vlade pokrivala praktično vsako “pasjo procesijo”, četudi se je zbralo zgolj pet protestnikov in 20 novinarjev – ko je RTV Slovenija najavila, da bo prenašala protest upokojencev, pa je med levo srenjo završalo. Čeprav včeraj ni bilo med zbranimi prav nobenega sedanjega politika – za razliko od politkolesarskih petkovih protestov iz obdobja 2020–2022, kjer so bili pogosto prisotni predstavniki leve opozicije – so prenos označili za političen in dodali, da gre za poskus rušenja Golobove vlade. Organizator Rupar se je javni RTVS za prenos tudi zahvalil, kar pa je bilo po naši oceni nekoliko pretirano, saj je naloga javnega servisa, da ljudi obvešča o tem, kaj se dogaja. Podobno meni tudi Rončević, ki je pripomnil, da to sicer ne sodi v domeno nadzornega sveta, ampak se s tem ukvarja programski svet (Rončević je predsednik Nadzornega sveta) vendar pa se mu, kot plačniku RTV prispevka, tako poročanje zdi ustrezno.
S policijo nad gasilce
Mediji pa očitno niso edini, ki proteste obravnavajo selektivno – po navedbah N1 na Policijski upravi Ljubljana vodijo več prekrškovnih postopkov zaradi februarskega shoda poklicnih gasilcev, na katerem so ti zahtevali višje plače in odpravo domnevnih plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Gasilci so pred poslopjem vlade z nagovori, trobljami, dimnimi baklami in glasnim pokanjem sporočili, da imajo dovolj čakanja. Na PU Ljubljana pravijo, da so zaznali sum kršitev zakona o javnem zbiranju, poleg tega vodi prekrškovne postopke zoper posameznike, ki so na shod prinašali predmete ali snovi, ki jih na shod ni dovoljeno prinašati. “Sramotno. Gre za kolege. Če gasilci niso vedeli, kaj smejo, bi jih policist na kraju lahko pred shodom preventivno informiral in opozoril na posledice. Podobno se je preventivno delalo tudi s “petkovimi” protestniki. Ali gre za dvojna merila,” je ob tem komentiral nekdanji generalni direktor Policije dr. Anton Olaj.
Sara Bertoncelj