Aretacija vodje turške opozicije Ekrema İmamoğla je v Bruslju izzvala oster odziv. Kritika je jasna, zapiranje opozicijskih voditeljev ni skladno z demokracijo. A točno to se je že zgodilo v Sloveniji, ko je prišlo do t. i. “velikega poka”, procesa Patria, ko je bila svoboda odvzeta predsedniku SDS Janezu Janši.
Svet lahko upravičeno skrbi dogajanje v Turčiji. V eni izmed najpomembnejših držav v zavezništvu Nato so oblasti aretirale carigrajskega župana in Erdoganovega tekmeca na predsedniških volitvah leta 2028. Popularni sekularist se sooča z obtožbami “korupcije”. Opozicija je prepričana, da gre za izmišljene obtožbe, katerih edini namen je izločitev Erdoganovega glavnega tekmeca iz politične tekme.
Aretacija je spodbudila obsežne demonstracije v več turških mestih. Po podatkih opozicije se je samo v Carigradu zbralo okoli 300 tisoč ljudi. Pogrom nad opozicijo je izzval tudi ostre odzive v Bruslju. Predsednica Evropske komisije je pred mediji izrazila “zaskrbljenost” nad dogajanjem v Turčiji. “Turčija je kandidatka za članstvo v EU in mora spoštovati demokratične vrednote, še posebej pravice izvoljenih predstavnikov,” je povedala Ursula von der Leyen.
In še: “Želimo, da Turčija ostane tesno povezana z Evropo, vendar to zahteva jasno zavezanost demokratičnim normam in praksam. Ključno je, da Turčija spoštuje te temeljne principe.”
Prezrta demokratura v Sloveniji
Pozornemu opazovalcu političnega dogajanja ne uidejo vzporednice z dogajanjem v Sloveniji. Z razliko, da je evropska in svetovna javnost zelo pozorna na turške avtoritarne zdrse, v Sloveniji pogosto ostanejo prezrti. Kljub temu da gre za članico EU, kjer so vsi vzvodi moči v rokah leve politične opcije. Medijski, institucionalni, gospodarski in, če želite, tudi civilnodružbeni monopoli spodkopavajo demokratične procese. V času Golobove vlade so avtoritarni refleksi slovenske levice dobili neposreden izraz tudi v državnem zboru, kjer se kršitve poslovnika spreminjajo v avtoritarno parlamentarno prakso.
Proces Patria in dvojni vatli evropske politike
Največji avtoritarni zdrs pa se je seveda zgodil leta 2014, ko so pravosodne oblasti, sicer del monopola tranzicijske levice, na zaporno kazen dveh let obsodile vodjo opozicije Janeza Janšo. Kot pravi, je bilo dogajanje v Sloveniji, članici EU, še hujše kot danes v Turčiji. Proces Patria je danes pri pomembnem delu političnega telesa prepoznan kot eksplicitno politični sodni proces, v katerem so sile kontinuitete skušale obračunati z demokratičnimi silami. Proces je na koncu padel na ustavnem sodišču.
Odziv Evropske unije je bil izrazito medel. Predstavniki evropske levice so molčali, nekateri so poudarjali pomen “neodvisnega” sodstva. Pravosodni napad na opozicijskega voditelja so prepoznali zgolj v EPP, kjer je nastala (še vedno relativno medla) resolucija o stanju v Sloveniji.
Ž. K.