Ministrica za kulturo Asta Vrečko je pred letom imela govor ob obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije. Demonstrirala je skromno zgodovinsko znanje, tudi o komunistični partiji, še posebej, ker gre za umetnostno zgodovinarko, ki bi po temi doktorske disertacije morala biti poznavalka medvojne zgodovine Jugoslavije.
Ampak zataknilo se je že pri osnovnih zgodovinskih dejstvih, kot je recimo uvedba diktature kralja Aleksandra in atentat na jugoslovanskega kralja. Gre za pomembna dogodka, ki sta zaznamovala politično, družbeno in tudi pravosodno dogajanje v državi.
Pred letom so zagovorniki ministrice poskušali zakriti neznanje z medijskim molkom ali s sklicevanjem na govorniško improvizacijo. Pozorni opazovalci so bili presenečeni, ker sta se strokovnost ministrice in njen akademski status poudarjala toliko kot pri nobenem drugem ministru Golobove vlade. Neobičajno veliko – kar je splošno znano, ni treba posebej poudarjati in obratno. Morda so s tem želeli sporočiti javnosti – in ne samo v mehurčku – da bo gospa ministrica naredila kulturno revolucijo na osnovi diamanta ali pa nadaljevala z raziskovanjem in ostala zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Po uradnih podatkih v sistemu SICRIS je gospa Vrečko še zmeraj za polovico delovnega časa zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, in sicer v programski skupini in projektu (https://apps.izum.si/ecris/si/sl/researcher/35957).
To ni skladno z zakonom o delovnih razmerjih, saj imajo lahko raziskovalci kot dopolnilno zaposlitev samo 20 odstotkov polne zaposlitve (40 ur/teden). No, razen če je gospa zaposlena kot ministrica samo za 70 odstotkov delovnega časa. Bolj verjetna je razlaga, da gospa preprosto ni opravila svoje dolžnosti in sporočila podatkov javni agenciji, ki financira njeno plačo na univerzi. Zagotovo pa je gospa dodatno zaposlena, saj je navedena med člani raziskovalnega programa in projekta tudi za leto 2024 (https://apps.izum.si/ecris/si/sl/project/17677;https://apps.izum.si/ecris/si/sl/project/18805).
Gospa Vrečko se je ob dveh angažmajih (na MK in v stranki Levica), ki zahtevata visoko stopnjo delovnega elana, napor ter koncentracijo talentiranega in visoko usposobljenega človeka, okitila še s tretjim angažmajem – v akademski sferi. Kaj poreče na takšno delovno obremenitev njen vladni kolega, nekdanji koordinator partije in nekdanji začasni predsednik slovenske vlade?
In kakšni so akademski dosežki takšne – tudi po uradnih podatkih – izjemno obremenjene političarke ter v popoldanskem času še raziskovalke Aste Vrečko? Ali ji bo uspelo obnoviti habilitacijo, če pa ima tako malo časa za raziskovanje? Ali pa morda raziskuje, ko je angažirana po delu na ministrstvu in v partiji? Odgovor ponuja izpis njene biografije. Skromna biografija, še posebej za mladega človeka, ki se mora dokazati z objavami. Gospa Vrečko ima v sistemu SICRIS 30,25 točk – s tem se uvršča na 96. mesto med umetnostnimi zgodovinarji – od prvouvrščene raziskovalke jo loči 1520 točk (https://apps.izum.si/ecris/si/sl/top/researcher). Pred njo so uvrščeni številni doktorski študenti, upokojenci in v akademskem svetu neaktivni raziskovalci. Pred njo so torej ljudje, katerih delo je javno – svoja stališča in argumente zmorejo artikulirati in objaviti in za to ne prejemajo plačila.
Uvrstitev gospe Vrečko je posledica skromne bibliografije. V zadnjih petih letih je v kategoriji klasificiranih znanstvenih objav objavila samo dve poglavji v monografski publikaciji. Obe publikaciji sta uradno klasificirani kot katalog (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/73960451#full; https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/299324928#full), zato se postavlja vprašanje, ali sestavka sploh izpolnjujeta pogoje za status znanstvenega besedila. V primeru, da navedena sestavka ne izpolnjujeta pogojev znanstvene objave, kar je verjetno, potem gospa Vrečko v zadnjem petletnem obdobju nima niti ene same znanstvene objave po pravilih nacionalne agencije za raziskovalno dejavnost, financerja njene plače.
Ali je ob tako skromnih akademskih dosežkih mogoče obdržati habilitacijo, s katero se preverja usposobljenost kandidatov za znanstveno delo in se zagotavljajo visoki znanstveni standardi? Po informacijah je ljubljanska univerza izvolila gospo Vrečko aprila 2018 v naziv docentke za dobo petih let. Glede na materinski dopust v mandatni dobi ji je bila habilitacija najverjetneje podaljšana za čas materinskega dopusta. To pomeni, da ji bo habilitacija za naziv docentke v kratkem potekla. Glede na odsotnost dokumentiranih znanstvenih in pedagoških dosežkov se postavlja vprašanje, ali se bo zgodil mariborski scenarij (v Mariboru so odpustil raziskovalko po izteku habilitacije zaradi nesposobnosti) ali pa bo obveljal latinski rek quod licet Iovi, non licet bovi.
Dr. Jože Dežman, zgodovinar in filozof