Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je kot prvi vodja diplomacije katere od sosednjih držav obiskal Slovenijo v času nove vlade. Če bi človek pričakoval, da bo poročanje o srečanju le pozitivno, ker gre vendarle za začetek novega vodenja diplomacije, se je uštel. Stališča Tanje Fajon glede migracij so namreč za avstrijsko stran nesprejemljiva. Temu primerno so se s poročanjem odzvali avstrijski mediji. Avstrijski Kleine Zeitung denimo je Fajonovo omenil zgolj z besedo.
V času vlade Janeza Janše se je Slovenija vnovič vrnila na diplomatski zemljevid sveta, priča pa smo bili tudi dobrim odnosom s sosednjimi državami. Če sklepamo po srečanju Alexandra Schallenberga v Sloveniji, pa se nam očitno obeta preobrat. Ministrica Tanja Fajon namreč zagovarja stališče, da Slovenija ne vidi razlogov za ohranjanje nadzora na meji, s čimer pa se ne strinjajo naši severni sosedi.
Avstrija je namreč v času vrhunca migrantske krize leta 2015 uvedla nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko, tega pa ta ves čas podaljšuje. Nazadnje je sredi maja prišlo do podaljšanja za pol leta, med razlogi pa so na Dunaju tedaj navedli tudi vojno v Ukrajini. Avstrijski zunanji minister je glede nadzora na notranji meji v schengenskem prostoru dejal, da v luči vojne v Ukrajini ter precejšnjega povečanja nezakonitih prehodov meje v zadnjih mesecih ni alternative temu ukrepu. Ministrica Fajon pa je v zvezi s tem dejala, da Slovenija ne vidi razlogov za ohranjanje nadzora na meji.
Avstrijski Kleine Zeitung je očitno v luči obiska zmotilo poročanje slovenskih mainstream medijev, ki seveda tulijo v rog nove vlade. “Slovenski časniki kritizirajo avstrijski nadzor meje,” je namreč naslov članka, ki so ga spisali. V svojem poročanju se nanašajo na navedbe Dnevnika, ki je dvomil v izjavo Schallenberga, da mejnemu nadzoru trenutno ni alternative. “Avstrijska statistika o nezakonitih prehodih meje ne upravičuje nadaljevanja avstrijskih kontrol na meji s Slovenijo. Kdor pogleda statistiko Zvezne kriminalistične policije in Statističnega urada Avstrije v zadnjih letih, se upravičeno sprašuje, zakaj za vraga Avstrijci nadzorujejo tako mejo z Madžarsko kot tudi mejo s Slovenijo,” so namreč navedli pri Dnevniku.
V svojem poročanju avstrijski časnik omenja, da Dnevnik v luči obiska omenja čas, ko je Slovenija konec leta 2007 vstopila v schengensko območje, takratni avstrijski gospodarski minister Martin Bartenstein pa je izrazil veselje na mejnem prehodu Šentilj in poudaril, da odprava mejnega nadzora pomeni več svobode za obe strani. “To veselje in svoboda sta trajala le do jeseni 2015, ko je Avstrija ponovno uvedla mejne kontrole in jih večkrat podaljšala za, po njenem mnenju, ‘dovoljenih’ šest mesecev,” so še zapisali in podali oceno, da po nedavnem podaljšanju nadzora s strani Avstrije lahko sklepamo, da sta naše veselje in svoboda trajala komaj polovico časa odkar smo v schengenskem klubu.
Prav tako pa sodeč po poročanju Kleine Zeitunga ni ostalo neopaženo poročanje Večera, ki glede avstrijskega nadzora navaja, da se je s tem nadzor, uveden na vrhuncu begunske krize leta 2015, “neskončno” podaljšal. Ob tem pa so se obregnili ob izjavo Schallenberga v Ljubljani, ki je spregovoril o 120-odstotnem povečanju nezakonitih prehodov meje na meji s Slovenijo v zadnjih mesecih. “Tipično. Če bi navedel absolutne številke, bi bile v primerjavi z letom 2015 videti drobne in smešne. A tako je lažje videti, da mejne kontrole nimajo alternative za Avstrijo,” so še komentirali pri Večeru.
Kot lahko vidimo, poročanje slovenskih medijev ni neopaženo v tujini. Glede na to, da pa je poročanje povsem v sozvočju s stališči nove vlade, ki je še pred podpisom koalicijske pogodbe dala vedeti, da bo na južni meji ograja padla, je očitno, da vsi le niso tako blazno navdušeni nad prepričanji in način dela nove vlade. Morda bi bilo končno potrebno stopiti iz oblakov, prisluhniti, ne pa zagovarjati prepričanja, da je nekaj najboljše, ker je pač drugače, kot je to počela Janševa vlada.
Sara Kovač