Po obdobju institucionalne stagnacije, gospodarske negotovosti in neracionalnega trošenja javnega denarja prevzem oblasti s strani nove vladne ekipe pod vodstvom Janeza Janše prinaša nujno potreben zasuk k stabilnosti, razvoju in vsesplošni normalizaciji.
Izkušnje iz preteklih kriznih obdobij jasno kažejo, da ta politična opcija ne izgublja dragocenega časa s praznimi obljubami ali dolgotrajnimi analizami, temveč nemudoma poprime za delo. Prvi ključni ukrepi, ki so jih ministrstva in vladne službe sprejeli v prvem mesecu mandata ter prvih dneh julija, so natančno strukturirani, operativno odločni in usmerjeni v takojšnje reševanje najbolj perečih težav slovenskih državljanov in gospodarstva. V ospredju začetnega delovanja nove koalicije so poprava preteklih ideoloških krivic, korenit zunanjepolitični preobrat z dvigom obrambnih izdatkov, celovita debirokratizacija javnega aparata, davčna reforma z interventno zakonodajo ter nujna stabilizacija kritičnih točk v zdravstvu in dolgoročni demografski oskrbi.
Simbolni in kulturni prelom
Eden najodmevnejših, simbolno pomembnih in ideološko prelomnih ukrepov nove vlade v njenem prvem mesecu delovanja je bila nemudoma izvedena poprava kulturnih krivic na področju varovanja nacionalnega spomina. Vlada je na svoji četrti redni seji 23. junija uradno sprejela sklep, s katerim je ponovno ustanovila samostojni javni zavod Muzej slovenske osamosvojitve. Ta ključna institucija, ki jo je prejšnja oblast izključno iz ideoloških vzgibov ukinila oziroma nepremišljeno združila v skupni javni zavod, je znova dobila svoje avtonomno mesto, ki ji glede na zgodovinski pomen nastanka lastne države neizpodbitno pripada. S tem sklepom je vlada znova ločila in vzpostavila dva samostojna zavoda, in sicer Muzej slovenske osamosvojitve s sedežem na Metelkovi ulici 6 v Ljubljani ter Muzej novejše zgodovine Slovenije. Za vršilca dolžnosti direktorja ponovno obujenega muzeja je bil imenovan priznani zgodovinar dr. Jože Dežman, ki bo funkcijo opravljal do zaključka javnega razpisa oziroma najdlje do 1. julija 2027. Primarni cilj te institucije ostaja sistematično zbiranje, preučevanje in ohranjanje gradiva, ki se nanaša na obdobje demokratizacije in sam proces osamosvojitve med letoma 1987 in 1992. Urad vlade za komuniciranje je jasno poudaril, da bo muzej ključne zgodovinske prelomnice predstavil na poljuden način, da bi predvsem mlajšim generacijam nazorno pojasnil pomen vrednot osamosvojitve.
Odločen zasuk v zunanji politiki
Vzporedno s kulturnim prebojem je vlada že v prvih tednih svojega mandata izvedla prenovo na področju zunanje politike in zaščite državne suverenosti, s čimer je Slovenijo znova vrnila med zanesljive zahodne zaveznice v okviru evroatlantskih povezav. Med prvimi operativnimi potezami je bila takojšnja odstranitev palestinske zastave z vladnega poslopja, kar je simbolično označilo konec prejšnje enostranske in zgrešene zunanjepolitične usmeritve. Sledil je takojšen preklic preteklih blokad in prepovedi vstopa v državo za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in njegove ministre, s čimer so bili odpravljeni pretekli diplomatski ekscesi, ki so škodovali ugledu države v mednarodni skupnosti. Hkrati je vlada odpravila prepoved uvoza blaga iz Izraela ter ukinila embargo na tranzit vojaške opreme in orožja prek slovenskega ozemlja. Ključen strateški korak na področju obrambne politike pa je naredil novi obrambni minister mag. Valentin Hajdinjak, ki je potrdil načrt za takojšen dvig osrednjih obrambnih izdatkov za več kot 300 milijonov evrov. S tem finančnim načrtom je predsednik vlade Janez Janša odšel na poletni vrh voditeljev Nata v turško prestolnico Ankara, ki je potekal 7. in 8. julija. Na tem prelomnem zasedanju, ki je potekal v senci pritiskov ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede prerazporeditve obrambnega bremena, je Slovenija zaveznicam obljubila doseganje zahtevanih dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambne investicije in nabave še pred koncem letošnjega leta. S to odločno potezo bo Slovenija oprala svoj ugled ter znova postala verodostojna in zanesljiva partnerica znotraj zavezništva. Za varnost na domačih tleh bosta notranji in obrambni resor vzpostavila bistveno strožji nadzor na južni meji z doslednim izvajanjem politike ničelne tolerance do ilegalnih prehodov, kar vključuje tudi takojšnjo revizijo proračunskih sredstev za organizacije, ki so olajševale kršenje azilne zakonodaje.
Interventni zakon in davčna razbremenitev
Na gospodarskem in finančnem področju je prva prioriteta nove koalicije zaustavitev spirale pretiranega davčnega pritiska, ki je pod prejšnjo oblastjo dušila slovensko podjetnost in odganjala tuje investicije. Ministrstvo za finance pod vodstvom mag. Andreja Širclja je prevzelo osrednjo vlogo pri uveljavljanju ključnih davčnih razbremenitev, ki jih prinaša zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Finančni resor je uspešno izvedel prehodni rok, ki se je iztekel 30. junija, in zavezancem omogočil naknadno priglasitev normiranih odhodkov, s čimer se lahko podjetniki nemudoma vrnejo na prejšnji, bistveno ugodnejši sistem obdavčitve. Od prvega julija naprej so finančni uradi aktivirali tehnične in zakonske podlage za uveljavitev socialne kapice pri znesku 7500 evrov bruto ter za znižanje zavarovalnih osnov za mikro samostojne podjetnike in kmete, kar bo neposredno razbremenilo visoko kvalificiran strokovni kader in male gospodarske subjekte. Pomemben korak v interventni zakonodaji predstavlja tudi uvedba novih davčnih olajšav za vlaganja v raziskave, razvoj in visoke tehnologije, kar bo podjetjem omogočilo hitrejšo rast in zaposlovanje. Cilj teh ukrepov je ustvariti predvidljivo in stimulativno okolje, kjer se delo splača in kjer gospodarstvo lahko znova zadiha s polnimi pljuči.
Debirokratizacija in ukinitev Uradniškega sveta
Slovenski administrativni aparat je v preteklih letih postal sam sebi namen, zato je vlada že začela njegovo reorganizacijo, optimizacijo in krčenjem števila ministrstev, da bi s tem zagotovila večjo operativno učinkovitost. Najnovejši radikalen korak na področju debirokratizacije javne uprave se je zgodil v začetku julija, ko je vlada v zakonodajni postopek uradno vložila predlog za popolno ukinitev Uradniškega sveta. S tem odločnim dejanjem se bo odpravil še en nepotreben birokratski filter, kar bo omogočilo bistveno hitrejše in bolj prilagodljivo kadrovanje preizkušenih strokovnjakov na ključna mesta v državni upravi. Vzporedno s tem je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport zamrznilo izvajanje restriktivnih določb zakona o gostinstvu ter ustavilo uveljavitev novih omejitev glede kratkoročnega oddajanja nepremičnin v turistične namene. S tem korakom je ministrstvo dalo jasen in pozitiven signal celotnemu turističnemu sektorju sredi poletne sezone, da država ne bo po nepotrebnem omejevala zasebne pobude in tržne svobode. Gospodarski resor je hkrati v tesnem sodelovanju z energetskim ministrstvom pripravil pravne podlage za aktivacijo znižanega 9,5-odstotnega davka na dodano vrednost za osnovna živila in energente, s čimer se neposredno blažijo pritiski grozeče energetske draginje na podjetja in družinske proračune.
Sanacija javnih blagajn in pomoč ob ujmah
Urad vlade za komuniciranje je z uradnimi izjavami in na novinarskih konferencah javnost seznanil s pretresljivimi podatki o realnem stanju državnega proračunskega primanjkljaja, ki ga je zapustila prejšnja vladna ekipa. Finančni minister Andrej Šircelj je na sejah vlade argumentirano izpostavil, da je odhajajoča oblast z negospodarnim delovanjem povzročila zaskrbljujočo in zgodovinsko najvišjo rast proračunskih odhodkov v obdobju od januarja do maja 2026, predvsem zaradi nenadzorovanih, delnih in politično motiviranih plačnih sprememb v javnem sektorju. Kot takojšen odziv na to finančno luknjo je minister Šircelj že uveljavil predlog strogih kvot pravic proračunske porabe za obdobje od julija do septembra 2026, s čimer se bo poraba ministrstev takoj zamejila do priprave celovitega rebalansa proračuna, ki je napovedan za mesec september. Kljub varčevanju znotraj javne uprave pa država ni pozabila na ljudi na terenu. Vlada je namreč na svoji prvi julijski seji izdala odlok o finančni pomoči za odpravo posledic več kot 35 milijonov evrov težke škode v kmetijstvu zaradi pozebe, urad vlade za komuniciranje pa hkrati intenzivno koordinira nujno finančno in materialno pomoč države po uničujočih vremenskih ujmah, ki so nedavno prizadele številne slovenske regije.
Pokojninska reforma in demografski sklad
Socialna varnost, stabilnost zdravstvenega sistema in reševanje demografskih izzivov ostajajo ključni dolgoročni stebri nove vladne politike. Največji sistemski premik se napoveduje na področju varovanja pokojnin, saj je vlada uradno predstavila osnutek in prve korake za ustanovitev enotnega demografskega sklada. Ta bo pod eno streho združil državne naložbe in kapitalsko premoženje v skupni vrednosti kar 14 milijard evrov, s čimer bo dolgoročno zagotovljeno stabilno in varno sofinanciranje pokojninske blagajne ter oskrbe starejših generacij. Vzporedno s tem ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve pod vodstvom ministrice Mateje Ribič že izvaja korenito prenovo pokojninskega sistema z uveljavitvijo instituta dvojnega statusa, ki delavcem ob izpolnitvi pogojev za upokojitev omogoča prejemanje polne, stoodstotne pokojnine ob sočasnem nadaljevanju dela. V zdravstvenem sistemu se vlada prednostno osredinja na takojšnjo vključitev vseh razpoložljivih zmogljivosti, vključno s koncesionarji in zasebniki, v sistem javnega zdravstva za takojšnje zmanjšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, saj mora denar končno slediti pacientu. Mlade družine pa bodo kmalu deležne ugodnih stanovanjskih posojil z državno garancijo, saj je osrednji cilj vlade zagotoviti, da bo Slovenija imela varno in svetlo prihodnost.
Petra Janša