Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik bo prekinila inšpekcijski postopek in vprašanje ustreznosti odloka PCT, s katerim vlada določa obdelavo osebnih podatkov, prepustila v presojo ustavnemu sodišču. Kot navaja, razume epidemiološke razmere in nujnost ukrepov, a poudarja, da lahko v skladu z ustavo obdelavo osebnih podatkov določa le zakon. S to potezo se je Prelesnikova pilatovsko rešila odgovornosti, ki bi jo morala sama sprejeti.
Vlada je namreč v sredo sprejela odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja (PCT) v zvezi z nalezljivo boleznijo covid-19. Če bo izpolnjevanje pogojev potekalo z odčitavanjem kode QR v aplikaciji, bosta v skladu s tem uporabniku na vpogled osebno ime in letnica rojstva preverjane osebe. Pilatovsko delo in nagajanje Prelesnikove pa je v odmevni kolumni za Portalplus razkril direktor NIJZ Milan Krek.
Preberi tudi: Direktor NIJZ Milan Krek informacijski pooblaščenki nalil čistega vina
Informacijska pooblaščenka je v današnjem sporočilu za javnost poudarila, da razume nujnost sprejemanja ukrepov za zajezitev širjenja virusa ter izraža skrb za javno zdravje, a obenem opozarja na 38. člen ustave. “Ker vsaka obdelava podatkov pomeni poseg v z ustavo zagotovljeno človekovo pravico, v Sloveniji obdelave podatkov zaradi zagotavljanja pravne varnosti državljanov ni dopustno urejati z vladnimi odloki – pri sprejemanju slednjih namreč ni mogoče dosegati take stopnje demokratičnega procesa odločanja kot v DZ, saj odražajo le odločitev vsakokratne izvršilne veje oblasti,” je pojasnila.
Mojca Prelesnik odgovornost preložila na ustavno sodišče
Ustava torej po njenih navedbah zasleduje to, da se glede posegov v zasebnost zagotovi čim širša splošna in strokovna razprava ter doseže čim širši družbeni konsenz sprejetega zakona, česar pa po naravi stvari izvršilna veja oblasti sama ne more zagotavljati.
Ker je obdelava osebnih podatkov pri ugotavljanju izpolnjevanja PCT pogojev od danes določena z odlokom vlade, bo informacijska pooblaščenka skladno s svojo zakonsko pristojnostjo, ki jo ima v primerih nastanka vprašanja ustavnosti ali zakonitosti v odprtem inšpekcijskem postopku, tega prekinila in odlok v presojo dala ustavnemu sodišču. “Ugotovitev ustavnosti odloka je še toliko bolj pomembna, saj gre pri obdelavi podatkov v okviru ugotavljanja izpolnjevanja PCT pogojev za množično obdelavo in obdelavo podatkov v zvezi z zdravjem,” je navedla.
Dodala je, da nedvomna pravna podlaga za uporabo EU digitalnih covidnih potrdil trenutno obstaja le za namene prehajanja meje. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta s 14. junija 2021 o evropskem digitalnem covidnem potrdilu za olajšanje prostega gibanja med pandemijo covida-19 namreč določa, da morajo države članice, če tega želijo uporabljati tudi za druge namene, sprejeti ustrezno nacionalno pravno podlago.
Ta mora biti skladna s pravom EU o varstvu podatkov ter z načeli učinkovitosti, nujnosti in sorazmernosti ter mora vsebovati določbe, s katerimi jasno določa področje uporabe, obseg in namen obdelave, kdo lahko preverja potrdilo ter ustrezne zaščitne ukrepe za preprečevanje diskriminacije in zlorab.
Glede na določbe slovenske ustave pa tako ustrezno pravno podlago po navedbah Prelesnikove lahko zagotovi le zakon. V izogib vsakršnim nejasnostim in zaradi zaščite posameznikov bo zato o ustreznosti pravne podlage odločalo ustavno sodišče.
Luka Perš