Septembra lani je med srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom prišlo do nenavadnega trenutka, ko je ruski predsednik Vladimir Putin govoril o možnosti, da bi ljudje nekoč dosegli praktično nesmrtnost z zamenjavo organov. Izjava je sprva delovala kot nenavadna filozofska pripomba, vendar naj bi se v ozadju že odvijali konkretni državni projekti.
Po navedbah več virov Rusija intenzivno financira razvoj regenerativne medicine, genske terapije in tehnologij umetnih organov. Cilj naj bi bil do leta 2030 razviti sisteme za popolno nadomeščanje človeških organov.
Biotehnološki projekti na meji znanstvene fantastike
Med najbolj kontroverznimi projekti, ki jih omenjajo tuji analitiki in ruski znanstveni krogi, so 3D-tiskanje živega človeškega tkiva za uporabo pri presaditvah, gojenje organov v gensko spremenjenih mini-prašičih, krioterapevtske komore z ekstremnimi temperaturami do minus 170 stopinj Celzija, genske terapije za upočasnjevanje celičnega staranja.
Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da Rusija pri tem poskuša dohiteti ameriške tehnološke milijarderje, kot so Jeff Bezos, Sam Altman in Peter Thiel, ki prav tako vlagajo ogromna sredstva v raziskave dolgoživosti. Razlika pa naj bi bila v tem, da ima ruski projekt neposredno podporo države.
Vloga Putinove družine
Posebno pozornost vzbuja tudi domnevna vloga Putinove hčerke Marije Voroncove, endokrinologinje in raziskovalke na področju genetike ter medicine staranja. Po poročanju nekaterih medijev naj bi sodelovala pri razvoju državnih programov s področja biomedicine in regenerativne medicine.
Čeprav uradni Kremelj teh informacij večinoma ne komentira, kritiki opozarjajo, da se državni denar usmerja v elitne medicinske projekte, medtem ko se ruski zdravstveni sistem v številnih regijah sooča s pomanjkanjem opreme, zdravnikov in osnovnih storitev.
Putin že desetletja gradi podobo neuničljivega voditelja – od fotografij zgoraj brez na konju do medijsko odmevnih športnih podvigov. Toda vse več analitikov meni, da prav intenzivno vlaganje v tehnologije podaljševanja življenja razkriva globlji strah pred staranjem in izgubo nadzora.
“To ni več običajna znanstvena raziskava dolgoživosti, ampak skoraj obsesiven boj proti smrti,” opozarjajo kritiki ruskega režima.
V času, ko Rusija namenja ogromna sredstva vojski in vojni v Ukrajini, se vprašanje o milijardnih vložkih v futuristične biomedicinske projekte zdi še posebej občutljivo. Za mnoge gre za simbolični prikaz sistema, v katerem osebne ambicije politične elite postajajo državni projekt.
Tekma s časom
Vprašanje ostaja, ali gre pri teh raziskavah za resničen tehnološki preboj ali predvsem za propagandni projekt, namenjen utrjevanju mita o večni moči ruskega predsednika.
A eno je jasno: tekma proti staranju je postala globalna. In v tej tekmi želi biti tudi Vladimir Putin med tistimi, ki verjamejo, da biologija ni več dokončna meja človeka.
M. I.