Ruski predsednik Vladimir Putin je nedavno napovedal, da bo ruska vojska ustvarila t. i. sanitarni pas ob ukrajinski meji, da bi preprečila napade na svoje ozemlje, še posebej vdore ukrajinskih ali ruskih antiputinovskih vojaških sil, čemur smo bili priča v zadnjih tednih. Za ustvaritev takega pasu bi ruske sile morale zavzeti tudi Odeso in Harkov.
“Ne izključujem, da bomo ob upoštevanju tragičnih dogodkov, ki se danes odvijajo (napadi na Belgorod), nekega dne, ko bomo menili, da je primerno, prisiljeni ustvariti določen sanitarni pas na današnjih ozemljih, ki jih nadzira kijevski režim,” je v izjavi povedal Putin. Vendar bi bilo po oceni vojnih analitikov takšen “sanitarni pas” zelo težko ustvariti, saj bi zahteval osvojitev mest, kot so Odesa, Harkov, Sumi in ponovno Herson.
Rusom primanjkuje dodatnih 350 tisoč vojakov
Mnogi vojni analitiki se tudi sklicujejo na neuradne vire v Putinovem kabinetu za obrambo, ki govorijo o potrebi po vsaj 350 tisoč novih vojakov, zato se pričakuje, da bo Putin po nedavni volilni zmagi moral uvesti nov val mobilizacije, poroča hrvaški Jutarnji list. Zato neodvisni analitiki menijo, da bi bila glede na dosedanje izkušnje v vojni taka operacija zahtevna in se ne bi mogla niti začeti brez dodatnih ruskih sil.
Ob tem bo dodatna pomoč Ukrajini ključnega pomena za njeno obrambo v primeru povečane ruske agresije. Razprave o obsegu dodatne pomoči Ukrajini pa še vedno potekajo v Evropi, zlasti v Nemčiji, kjer je koalicija o dodatni pošiljki Ukrajini izrazito razdvojena.
“Kot Evropa moramo držati skupaj, da Rusiji ne bi dali niti najmanjše možnosti, da bi pomislila, da bi to (vojno stanje) bil naš prihodnji svet. Prihodnost sta mir in svoboda. Nikoli ne bomo imeli, niti pristali na zamrznjen konflikt, ta konflikt moramo rešiti,” je še dejala Marie-Agnes Strack-Zimmermann, predsednica odbora za obrambo nemškega bundestaga in ena večjih podpornic Ukrajini v nemškem bundestagu.
T. R.